Verjela je v svoje sanje, trdo garala zanje in jih uresničila
Ko je še zelo mlada nekoč gledala olimpijske igre v Sydneyju, je nenadoma videla sebe tam. Videla je, kako hodi po prizorišču, maha s slovensko zastavo, kako se pripravljala za start, si popravlja kapo in očala, kako se zažene v vodo ... Tako zelo doživeto si je predstavljala situacijo, da se ji je zdelo, kot da se je to že zgodilo. In takrat je rekla staršem: 'Mama, oče, jaz grem na naslednje olimpijske igre.' Mama jo je vzela nekoliko 'z rezervo', oče pa jo je ponosno podprl. Od takrat naprej si je vsak dan, vsako noč vizualizirala svoj cilj in zanj trdo garala. In res, štiri leta kasneje, takrat je imela 16 let, se je udeležila olimpijskih iger v Atenah. A ko se je vrnila, se je zavedala, da ni dovolj, da si je vizualizirala zgolj udeležbo na OI, zato se je odločila, da gre na naslednje OI po medaljo. To so bile njene sanje, njena notranja vizija. Kot je priznala, sta si z očetom dve leti prej čestitala za medaljo, torej še preden se je sploh zgodilo. Njena želja je bila tako močna, da je vso energijo, vse svoje misli usmerila v uresničitev vizije. Vizualizirala si je popolnoma vsak trenutek udeležbe na OI, kako plava, kako se počuti, ko prejme medaljo.
Celo medaljo si je dve leti prej doma že narisala ter pripisala čas svetovnega rekorda. Intenzivne priprave, čeprav prizna, da ni bilo lahko vstajati tako rekoč sredi noči, neomajna vera in vizualizacija vsako drugo noč ... Vse to se je obrestovalo in leta 2008 so se ji uresničile sanje – postala je dobitnica srebrne olimpijske kolajne na OI v Pekingu. Vseh teh psiholoških priprav je ni nihče naučil, kot pravi, je na srečo to imela v sebi. Verjela je v izjemno moč misli ter pozitivno energijo. In tako deluje še danes, v vseh situacijah.
Sara vsem mladim upom polaga na srce, naj zgradijo zdravo samopodobo in verjamejo vase.
Svoje znanje in izkušnje, kot rečeno, predaja drugim, predvsem mlajšim generacijam športnikov. Kot nam pojasni, pri svojem delu pa tudi v življenju na splošno opaža, da imajo mladi zelo nizko samopodobo, so obremenjeni z rezultati in pričakovanji ter mnenji drugih: »So v občutljivih letih in še vedno sprejemajo vse te negativne informacije iz okolja, zato jih je treba čim prej naučiti, katere informacije sprejemati in katere ne. Najbolj pomembno je, da delajo na zdravi samopodobi. Začnejo lahko z zdravim samopogovorom. Velikokrat slišim samokritike v smislu 'neumna sem, debela sem, nesposobna sem, ne bo mi uspelo ...' V te negativne misli se človek zelo hitro ujame in posledično negativno vplivajo nanj v vseh pogledih. Zato morajo to obrniti v pozitivno smer, biti prijazni do sebe in se znati spopadati s kritikami ter neprijaznimi komentarji drugih. Če verjameš vase, v svoje cilje in vidiš svojo svetlo prihodnost, ti bo uspelo. A to treba je resnično ozavestiti, natrenirati.«
Kdo so finalisti projekta Mladi upi 2019, si lahko ogledate TUKAJ!
