'Včasih si želim, da bi ljudje malce manj resno gledali na stvari'

Maja Oderlap je v glasbeni svet stopila že v osnovni šoli, eden njenih prvih nastopov je bil nastop na Veselem toboganu v osnovni šoli, nato karaoke pri Deji Mušič, kjer je nastopila s pesmijo Tih deževen dan. "Spomnim se tega velikega odra v Šentjurju, to so lepi spomini," nam veselo pove v pogovoru, zaupa nam tudi, kako je s strahom na odru. "Mislim, da me je zdaj bolj strah kot včasih. Zdi se mi, da je takrat, ko pelješ neko svojo pot, delaš svojo glasbo, neka druga odgovornost, tudi publika od tebe nekaj pričakuje, ima svoje predstave, želje, in vsi se trudimo, da bi čim bolje opravili svoje delo."

Ko se zgodijo nepredvidljive okoliščine ali napake, to rešuje s humorjem: "Humor je del naše svobode," doda. Najin pogovor pa se dotakne tudi življenja: "Življenje je takšno, kot si ga postavimo, nihče ni odgovoren za to, kako živimo, mi smo dirigenti lastnega življenja, če se nam kaj slabega zgodi, je to del življenja, treba je iti s pozitivno energijo naprej. Vedno ni lahko, ne da se nam – tudi meni ne, ampak se vseeno trudim, da je pozitivna energija tista, ki me vodi, se malo pošalim, in na koncu mogoče izpade celo bolje, kot smo mislili."

Maja zase pravi, da je organiziran človek, ki ima rada red, a življenje ni vedno urejeno tako, kot bi si želeli. Izredno rada ima svoje delo – dogodke, nastope, koncerte, televizijo in radio, a doda, da so to žive stvari, ki se jih ne da predvidevati: "Ne nazadnje bi bilo tudi bolj dolgočasno, tudi zato imam rada to delo, ker je pestro. Saj enako je tudi v življenju, lahko načrtujemo, a ni nujno, da bo šlo vse po načrtih. Takrat se moramo nekaj naučiti, malo improvizirati, to je tudi čar vsega, kar počnemo. Včasih si želim, da bi ljudje malce manj resno gledali na vse stvari. Včasih si sami povzročamo nepotreben stres. Treba je živeti zdaj, danes in se čim manj obremenjevati."

V prijetnem klepetu mi tako zaupa, da težko skoči v neznano – njeno astrološko znamenje je bik in biki so znani po tem, da zelo dolgo razmišljajo in premlevajo, z nasmeškom pove: "Ravnokar sem prebrala knjigo, v kateri avtor piše o tem, da se življenje začne s koncem lagodja. Če živimo v neki rutini lagodja, je to na neki način životarjenje. Treba je živeti, zato je treba včasih skočiti v neznano – ko skočimo, pa je treba plavati."

Pred njo pa je zdaj nov skok v neznano – šov Znan obraz ima svoj glas, ki se bo začel 22. septembra: "Tako je, za životarjenje ni časa (smeh)." Veliko se dogaja, pred njo so nov izziv in novi obrazi: "Težko rečem, kaj me čaka, ampak verjamem, da dobre stvari."

Pred oddajo je že tuhtala, kakšne pesmi jo morebiti čakajo, kaj si želi zapeti. Začela je raziskovati nove pesmi in presenetilo jo je dejstvo, da so ji nekateri izvajalci, za katere ne bi nikoli pomislila, da so ji blizu, tako lepo ležali, na primer Bilbi ali Bonnie Taylor. Nekega določenega imena ali pesmi sicer nima v mislih, zato bo raje počakala in se pustila presenetiti: "Seveda so tudi pesmi, ki so popolnoma izven mojega ustvarjanja in območja udobja, ampak če bom preveč razmišljala, me bo postalo strah, strahu pa ne maram." Doda pa, da bo zanjo največji izziv celotna koreografija: "Po navadi, ko pojem, nimam ne časa ne prostora še za to, tukaj so rekviziti, maska ..."

Maja bo tako z nami kar nekaj nedeljskih večerov. Čeprav je navajena kamer in televizije, bo Znan obraz nekaj novega. Bo pozneje pogledala svoj nastop in ga ocenila? "Po navadi iščemo napake, čeprav ta perfekcionizem ni najboljši. Da kdaj naredimo kaj narobe, nas na neki način bogati, nič ni narobe s tem. Nič ni narobe tudi priznanje, da ne gre, da ne zmoremo ... Perfekcije ni." Se pa pevka vseeno rada kaj novega nauči, še posebno ko gre za projekte ali velike stvari. Pomembna ji je tudi konstruktivna kritika: "Danes je najlažje reči, da je nekaj dobro ali biti brez mnenja. Samo od tega nimamo nič, zelo cenim ljudi, ki mi povedo konstruktivno kritiko."

Stran Maje, ki je ne poznamo

Majo poznamo kot pevko, voditeljico, urednico ... Zanimalo pa nas je še, ali obstaja kakšna stran Maje, ki je občinstvo ali oboževalci ne poznajo: "Imamo Majo samotarko ... Ker sem rada tudi sama. Zase potrebujem čas, rada grem v hribe. Ko sva s partnerjem doma, ne prižgeva niti televizorja. Spet smo tukaj – živeti ali životariti ... Jaz hočem živeti. Rada kuham, rada vrtnarim, doma imam visoke grede." Kljub temu da je zelo zaposlena, veliko v pogonu, pa pravi, da je pomembno tudi to, da sedeš dol in se umiriš: "S svojim partnerjem velikokrat ne počneva ničesar posebnega in se samo pogovarjava, zdi se mi, da je to vrednota – pogovor," nam še zaupa.

Pevka je na sceni že kar nekaj časa, je javna oseba, a tu je še zasebno življenje, stran od kamer. Je to težko kombinirati? "Da, čedalje težje je to kombinirati. Zavedam se, v kakšnem poklicu delam, to, da sem na očeh javnosti, mi ni breme ali težava. Verjamem tudi, da ima vsak svoje mnenje, samo jaz osebno se izogibam temu, da bi sodila nekoga, kajti ne poznam njegove zgodbe." Ljudje si po nekem vizualnem ključu ustvarijo neko svojo podobo. Zaradi tega se dogajajo tudi krivice, zaradi tega prehitro sodijo, obsojajo: "Zato se sama trudim ne obsojati, ampak razumeti." Za konec pa nam še doda, kaj je zanjo tisto, kar šteje v življenju: "Malenkosti so tiste, ki mi v življenju veliko pomenijo. Vedno bolj sem pozorna na to. To, da si nekdo vzame čas zate, da gre na kavo, na pogovor, to je veliko več vredno kot materialne stvari, ki pridejo in gredo. So pa hkrati tudi malenkosti tiste, ki me najbolj prizadenejo."