Znan obraz ima svoj glas - Nastopajoci

Mario Pešić

Ljubljana, 17. 02. 2022 09.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

33-letnika odlikujeta njegov značilen barvit in zagnan značaj, ki izžareva razposajeno igrivost, in neizmerna zabavnost, s katero zna prepričati. Poln je raznolikih zgodb in idej, ki rade sežejo onkraj okvirov. Tudi zato svoje anekdote pripoveduje zelo doživeto. Sodelovanje v šovu Znan obraz ima svoj glas zanj pomeni popolno predanost, saj je to eden izmed večjih življenjskih izzivov. Prizadeval si bo, da bi s svojimi nastopi navdihnil in spodbudil vse generacije, predvsem pa mlade, naj opazujejo sebe in svojo okolico ter sledijo svojemu srcu.

Starost: 33 let
Izobrazba/zaposlitev: univerzitetna 1.stopnja (konstrukter). Po nekajletnem premoru sem se znova odločil nadaljevati magistrski študij, a ga bom zaradi oddaje znova moral opustiti za nedoločen čas.

Mario Pešič
Mario Pešič FOTO: Urša Premik

Kaj ti pomeni sodelovanje v šovu Znan obraz ima svoj glas?

Sodelovanje v takšnem šovu bo od mene zahtevalo maksimalno predanost, tako da bo to zagotovo eden večjih izzivov v mojem življenju. Soustvarjati bom lahko pomagal eno pomembnejših zabavnih oddaj pri nas, s svojo prisotnostjo in vložki bom skušal sprostiti gledalce in spodbuditi vse generacije, predvsem pa mlade, da naj bodo "odštekani", naj si upajo ter pri tem opazujejo svoje telo in srce – kaj jim sporoča. Pomeni pa mi tudi to, da bom lahko s preobrazbami našel svoj pravi glas, spoznal še neodkrite kotičke sebe in testiral meje pri petju in plesu.

Kaj pričakuješ od oddaje Znan obraz ima svoj glas in kaj je tvoje sporočilo gledalcem?

Pričakujem nove izkušnje in poznanstva, zabavo in veliko smeha. Seveda pa tudi trdo delo in napornih 12 tednov. Gledalci naj uživajo, se sprostijo in nasmejijo, pa naj držijo pesti, da bom nastope izpeljal tako, kot treba. In naj mi ne zamerijo kakšnega "kiksa" saj je to sestavni del celostne preobrazbe.

Kaj v tvojem življenju predstavlja glasba?

Kadar koli slišim glasbo, jo ustvarjam ali samo pomislim nanjo, sproži neko transcendenco stanja, v katerem sem. Vem, da je tam in kaj v meni sproži. Glasba je moja spremljevalka in življenja si ne znam predstavljati brez nje, čeprav pridejo dnevi ali tedni, ko se z glasbe sploh ne ukvarjam.

Kje najraje poješ in zakaj prav tam?

Kjer koli odmeva, zelo odmeva. V jami! Najraje v visokem betonskem stanovanjskem bloku ali pa v kakšnem podhodu, na postaji podzemne železnice, v cerkvi. Bolj ko v prostoru odmeva, ljubši mi je. 

Kakšni so tvoji spomini in prvi glasbeni nastopi pred publiko?

Najprej sem nastopal z mladinskim pihalnim orkestrom, ko sem se lahko nekje zadaj skril za notnim stojalom in prispeval svoj del skladbe v celotnem orkestru. Sčasoma sem pridobival pogum in se vedno bolj pomikal v ospredje, tako da sem potem na valeti stal sam na odru in zapel La Bambo. Nekoč se torej nisem postavljal v ospredje – tja sem moral prilesti 

Kdaj si bil nazadnje na koncertu? Kaj ti je od takrat najbolj ostalo v spominu?

Uh … Že kar nekaj luninih men se je zamenjalo, odkar sem bil nazadnje na koncertu. 8. 12. 2019 v športni dvorani v Radencih na dobrodelnem rock koncertu (pa še to zato, ker je partnerica Sanja nastopila s svojim bendom) in 3. 4. 2019 v Hali Tivoli na 'fejk' Queenih (smeh).

Se še spominjaš svojega maturantskega plesa?

Zagotovo je bilo lepo to, da sem lahko na maturantskem plesu plesal in te prelomne trenutke delil s svojim takratnim dekletom, saj je to nekako poglobilo pomen maturantskega plesa in vsega, kar se je takrat dogajalo. To so bili dnevi, ko si naredil izpit za avto in si lahko svoje dekle na plesne vaje peljal v starem opel kadetu. Cviljenje jermena se je slišalo še kilometer za mano, potem ko sem zapustil plesne vaje. 

Adele ali Tina Turner? Zakaj?

Težka bo. Obe sta mi blizu. S Tininimi gibi in energičnostjo se lahko gotovo poistovetim, njeni komadi "oldies goldies" pa vedno zažgejo. Adele pa je že moja generacija, sak je le en dan starejša od mene. Ima meni ljubšo Bondovo pesem in večkrat najde pot v moje uho.

Mario Pešič
Mario Pešič FOTO: Urša Premik

Najljubši posnetek koncerta? 

Uh, še ena težka. Največkrat pomislim na Queene na Wembleyju leta 1986.

Rock ali klasična glasba? Zakaj?

Obe zvrsti sta mi pomembni, vendar vsaka služi svojemu namenu. Rock je zame kot film: vsi liki so znani, vidni in pripelje te od začetka do konca, scenarij je znan, samo prisluhni in uživaj. Odlično za tek, košnjo, druženje in sprostitev. Na drugi strani klasično glasbo doživljam kot knjigo. Like in scenarij si vsakič znova ustvariš sam, tako da je odlična sopotnica pri ustvarjanju in iskanju navdiha.

Česa se najbolj veseliš pri nastopih v oddaji?

Najbolj se veselim smeha in dobre volje, ki jo bom s svojim nastopom (vsaj upam) vzbudil pri gledalcih. Seveda se veselim tudi nastopa v ženski vlogi, saj me res zanima, kot koga si me predstavljajo v ženski vlogi – navsezadnje sem visok skoraj dva metra in imam številko noge 47 (smeh). Seveda pa se veselim tudi neprecenljive izkušnje, ki jo prinaša takšen šov.

Kateri komad si najbolj želiš odpeti? Zakaj prav tega?

La Bamba, ker je to komad, s katerim sem se prvič predstavil javnosti – svojim sošolcem na valeti.

Kakšen je bil občutek, ko si v roke prvič dobil mikrofon?

Mogoče se tega trenutka celo spomnim. Štiri leta starejši brat je praznoval rojstni dan s svojimi sošolci in prijatelji, takrat starimi okoli osem let. V krogu so si podajali mikrofon in vsak je moral nekaj zapeti. V nekem trenutku so v igro vključili tudi mene in mi v roke dali mikrofon. Ko se spominjam tega trenutka, se spomnim, da je bil mikrofon črne barve in težak ter da je vzbujal neko spoštovanje. V tistem trenutno me je bilo strah, saj nisem vedel, kaj bi zapel in kako bom zvenel. 

Kakšen je bil prvi občutek oziroma odziv, ko si izvedel, da boš nastopal v oddaji Znan obraz ima svoj glas?

O moj bog, ja! Okej, fokus, fokus!

Kako potekajo priprave na začetek oddaje?

Še več pojem po hiši in s tem že malo param živce družini. Vadim različne komade in pevske tehnike. Gledam videospote, zopet sem začel izvajati lahke aerobične vaje, tek, hulahup, sprehodi s kužki. Obiskujem pevske vaje in tudi ustvarjam novo glasbo.

Glasbena vzornica ali glasbeni vzornik?

Na začetku zagotovo Ritchie Valens in njegova La Bamba ter Kaoma in njena Lambada. Ko sem bil še otrok, je bil to zagotovo sosed Adi Smolars svojimi 20 ljubicami. V najstniških letih so bili to Queeni – ko sem videl njihov nastop na Wembleyju, so me obsedli – potem Plavi orkestar, Siddharta z albumom RH–, HIM, Jim Morrison v študentskih letih, Rammstein, Led Zeppelin in Iggy Pop ... Sedaj pa Leonard Cohen, David Bowie, Beethoven in Aldus Snow. 

Česa se najbolj bojiš?

Najbolj se bojim, da bi ga v oddaji polomil ali pa da bi dobil pesem, ki je ne bi zmogel zapeti. Sicer pa statične elektrike. Uf, kako je ne maram!

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Slovenskega naroda sin
05. 03. 2022 11.42
+1
Kdo sploh je to?