Ukrajinka: To niso separatisti, pač pa navadni državljani, ki branijo svoj dom

Ukrajinski krizi ni videti rešitve. Po marčevskem referendumu o priključitvi Krimskega polotoka Rusiji, se 11. maja obetata še dva referenduma o neodvisnosti, tokrat v Donecku in Luhansku. Vzhod Rusije ima očitno oblasti v Kijevu dovolj, da želi stran od svoje matične države. Kar niti ni presenetljivo. Skozi zgodovino je bil namreč ta del Ukrajine politično in ekonomsko veliko bolj povezan z Rusijo, kot pa z Ukrajino.

'To niso separatisti, to so državljani, ki se branijo pred lastno vlado'

Govorili smo z Ukrajinko, ki dobro pozna razmere na napetem vzhodu države. Zgrožena je, ker številni zahodni mediji že nekaj časa poročajo, da je vzhod Ukrajine tarča spopada med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko, ki brani svoje ozemlje pred Rusijo. "To niso proruski separatisti," pravi Ukrajinka. "To smo mi, navadni prebivalci, ki branimo svoje ozemlje pred ukrajinsko vojsko in Zahodom, ki nas napadata."

Nad tem, kar se dogaja v državi, še bolj pa nad tem, kako se o dogajanju poroča v tujih medijih, je zgrožena. Pravi, da jo vsi sprašujejo, kdo so ti teroristi, ki se spopadajo z ukrajinkimi vojaki. "Ruski separatisti smo mi, Vzhodni Ukrajinci, ki branimo svoje domove," pravi Ukrajinka, ki poudarja, da na vzhodu države ni ruske vojske, pa čeprav bi imela pravico biti tam. "Imamo državljansko vojno, ki je nihče ne ustavi, ker se vsi ukvarjajo z Rusijo in Zahodom," opozarja in dodaja, da ukrajinska vojska izvaja nasilje nad lastnim narodom. "Mi se tepemo med sabo in to je treba čimprej ustaviti," je zaskrbljena naša sogovornica.

Po zadnjih informacijah, ki jih ima, naj bi ukrajinska vojska s tanki obkolila Slavjansk in ga namerava obstreljevati. "Obstreljevali bodo lasten narod, ki brani svoj dom, ker je proti bizarnim in nečloveškim zakonom, ki jih tej regiji vsiljuje začasna vlada v Kijevu," opozarja Ukrajinka. Pripoveduje, da so razmere na vzhodu države grozljive. Prebivalce je strah lastne vlade in lastne vojske. "Vse lokalne televizije so oblasti prepovedale in izklopile. Gledajo lahko samo vladno televizijo v Kijevu," pravi in dodaja, da večina prebivalstva na vzhodu govori rusko. Ko so iz Kijeva prišle, po njenih besedah, bizarne zahteve, kot je zahteva, da naj tamkajšnji prebivalci govorijo zgolj ukrajinsko, se je prebivalstvo seveda uprlo, pravi naša sogovornica in poudarja, da to niso nikakršni separatisti in teroristi, ki bi navijali za Rusijo, pač pa domačini, ki branijo svoj dom in svoje pravice. "Priznam, skozi zgodovino smo bili preveč pod vplivom Rusije," a to, po njenem, ni razlog, da se sedaj tepejo med seboj. Ob tem je spomnila na petkovo dogajanje v Odesi, ko je v sumljivih okoliščinah umrlo kar 46 oseb, domačinov, ki so pred zadružni dom prišli protestirati.

Zgodba preživele pokola v Odesi: Umrli so meščani, ki so branili svoje mesto

V sredo so ruski mediji objavili zgodbo ženske, ki je preživela petkov pokol v Odesi. Kot pravi, so bili v stavbi, ki so jo radikalisti zažgali, nedolžni ljudje. "Nihče od nas ni pričakoval, da bi se lahko kaj tako krutega zgodilo. Prav tako je bilo hitro prepozno, da bi zbežali na varno," pripoveduje Tatjana. V hiši so se v času napada nahajali prebivalci Odese, ki so prišli protestirati proti vladnim ukrepom. Ker so jih pred stavbo napadli podporniki kijevskih oblasti, so se zaprli v hišo. Zbrani pred hišo so začeli v poslopje metati molotovke. Prvo in tretje nadstropje sta zagorela, požar pa se je hitro razširil, pripoveduje Tatjana. Množica pred stavbo je kričala, da ne bo nikogar spustila iz hiše. V hišo so metali petarde in mnogi so zaradi pokov oslepeli in oglušeli. "Policije in gasilcev ni bilo od nikoder," pripoveduje Tatjana. "Ko pa so prišli, je bilo že prepozno. Mnogi so že zgoreli, redki smo se rešili. Celo večnost jih ni bilo, pa čeprav je najbližja gasilska postaja le 700 metrov stran."

A to ni najhuje, pravi Tatjana. Mnoge, ki so bežali iz stavbe, so zunaj pričakali oboroženi moški, ki so streljali proti stavbi, pripoveduje. Veliko žrtev je imelo strelne rane. Mnogi so bili pretepeni do smrti, nekatere pa so obesili, pripoveduje Tatjana. "Policija pa ni naredila ničesar, da bi to preprečila," je zgrožena. A najbolj jo boli, da je naslednji dan, ko je bila Odesa zavita v črnino, ukrajinski začasni podpredsednik Vitalij Jarema državljanom sporočil, da so bili nekateri, ki so umrli v stavbi, tuji državljani. "To ni res. To so bili moji someščani, ki so ljubili to mesto in ga branili," pravi Tatjana in zavrača, da so to bili ruski plačanci. "To so bili nedolžni državljani, ki so želeli živeti normalno življenje in ne samo 'preživeti', kot je to praksa zadnje čase v Ukrajini," opozarja Tatjana, odgovornost za zločine pa je naprtila oblastem v Kijevu.

Putin znova pozval k dialogu

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sprte strani v Ukrajini znova pozval k dialogu. Po srečanju z voditelji štirih članic Skupnosti neodvisnih držav - Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizistana - je dejal, da je stališče usklajeno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Putin je opozoril, da obstaja možnost za nov fašizem in militantni nacionalizem. Prav tako je dejal, naj se Ukrajina ne pusti zapeljati v tovrstno ideologijo. "Primer Ukrajine kaže, da takšna neodgovorna politika v Ukrajini vodi do bede in izgub," je poudaril ter dodal, da to vodi do tega, da sto tisoči nimajo nobene možnosti mirnega in dostojanstvenega življenja. Obenem je ocenil, da se proruska stran v Ukrajini boji možne izgube manjšinskih pravic.

Kijev vztraja: To so teroristi

Začasna ukrajinska vlada v Kijevu je sicer že dopoldan sporočila, da je pripravljena na pogovore s političnimi strankami in predstavniki regionalnih oblasti na vzhodu države za razrešitev krize, vendar pa ne tudi s "teroristi", kot v Kijevu označujejo proruske protestnike. "Dialog s teroristi ni mogoč in je nepredstavljiv," je danes v sporočilu za javnost poudarilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Krivda za konflikt, v katerem je v minulih tednih umrlo več deset ljudi, več sto pa je bilo ranjenih, je na "ruskih agresorjih proti naši državi", so poudarili.

Tudi začasni predsednik Oleksander Turčinov je poudaril, da se ne bodo pogajali z oboroženci, ki imajo "kri na rokah". Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij pa je danes napovedal tudi nadaljevanje "protiteroristične operacije" na vzhodu Ukrajine.

Lavrov: Rusija je umaknila svoje vojake, Ukrajina ne

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da je Ukrajina na mejo z Rusijo napotila 15.000 svojih vojakov, prav tako je vodilnim v Natu in Pentagonu očital, da mednarodno skupnost zavajajo z lažnimi poročili o dogajanju na meji med Ukrajino in Rusijo. Lavrov je poudaril, da je Rusija z meje že umaknila 40.000 vojakov.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je med obiskom v Varšavi dejal, da kljub ruskim izjavam, da so umaknili svojo vojsko z meje, ni videl še nobenih dokazov, da je Moskva to dejansko storila. "Zagotavljam vam, da bom, če bi dobili vidne dokaze, da dejansko umikajo svoje enote, prvi, ki bom to pozdravil," je dejal. Na ruskem zunanjem ministrstvu so Rasmussena obtožili, da je "slep", Rasmussen pa je glede obtožbe o "slepoti" s strani Moskve zagotovil, da vidi zelo dobro.

Medtem je danes nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pozdravil Putinov konstruktiven ton glede Ukrajine in pozval k takojšnji uresničitvi dogovorjenega v sredo v Moskvi s predsedujočim Ovseju. "Razmere so kritične, vendar še vedno obstaja možnost, da se lahko z diplomatskimi sredstvi izognemo novemu stopnjevanju nasilja in popolni izgubi nadzora v vzhodni Ukrajini," je dejal.

Kljub pozivom Rusije referendumov niso prestavili

V Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine bodo kljub nasprotnim pozivom predsednika Putina v nedeljo izvedli referendum o neodvisnosti, so odločili sklicatelji referenduma. Odločitev so sprejeli soglasno. "Referendum bo potekal 11. maja," je za rusko tiskovno agencijo Interfax napovedal eden voditeljev proruskih protestnikov, Miroslav Rudenko. To odločitev je sprejel ljudski svet "ljudske republike Doneck", je pojasnil. Republika Doneck je sicer samooklicana in nepriznana.

Na odločitev, da referendumov o neodvisnosti ne prestavijo, se je odzvala Evropska unija. Referendum o neodvisnosti v vzhodni Ukrajini ni demokratično legitimen in bi le še poslabšal razmere, so poudarili v EU.