Verjetni bodoči srbski premier Zoran 195144inđić pa je zagrozil s posredovanjem na jugu Srbije, če se bodo napadi albanskih upornikov nadaljevali. "Silam KFOR dajemo na voljo največ 20 dni, da stabilizirajo razmere na obmejnem območju," je dejal 195144inđić. "Če se bo izkazalo, da gre za albansko ofenzivo, bo naša policija nemudoma posredovala," je dejal. 195144inđić je albanskim upornikom tudi očital, da je njihov cilj odrezati Srbijo od Makedonije in Grčije. Ob tem je izrazil upanje, da bo zveza NATO po demokratizaciji v Srbiji glede vprašanja Kosova zamenjala stran. "To bi bilo logično in razumno," je še menil srbski politik.
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je danes po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu obsodil oborožene akcije albanskih skrajnežev na jugu Srbije in ocenil, da vsak njihov uspeh prispeva k destabilizaciji območja. Razmere na jugu Srbije so zaskrbljujoče, obsojamo skrajneže, ki želijo ogroziti mir v pokrajini, je dejal Trajkovski. Osvobodilna vojska Preševo-Medvedja-Bujanovac, kot se imenujejo albanski uporniki, trenutno nadzoruje 200 kvadratnih kilometrov srbskega ozemlja v varnostnem pasu, ki sta ga leta 1999 s sporazumom določila zveza NATO in ZRJ. Razmejitvena črta je dolga pet kilometrov in se nahaja na meji med Kosovom in Srbijo. Makedonski predsednik je še poudaril, da bodo demokratične spremembe v Srbiji pripomogle k izboljšanju odnosov med Makedonijo in ZRJ na vseh področjih. Makedonski predsednik je še dejal, da so se v pogovorih dotaknili bilateralnih vprašanj in vprašanj skupnega interesa. Od teh je poudaril vprašanje sukcesije in se pri tem zavzel za enakost vseh držav, ki so do sukcesije upravičene in za enakovreden delež pri deljenju lastnine nekdanje SFRJ.
Koštunica pa se je zavzel za usmeritev ZRJ k evropskim integracijam, pa tudi za regionalno povezovanje. Ob tem je dodal, da bodo kmalu rešena odprta vprašanja med Makedonijo in ZRJ, kot je določitev dela meje med državama in vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ.
