Hunterjeva je leta 1951 za najboljšo stransko vlogo v filmski različici omenjene drame prejela celo oskarja. Charlton Heston, njen filmski partner v filmu Planet opic, je Kim Hunter označil za "dobro igralko, čudovito osebnost in enkraten talent".
Kim Hunter je dolga leta uspešno nastopala v gledališču, manj priložnosti pa so ji dali na filmu, delno tudi zaradi tega, ker se je v 50-ih letih v času lova na komuniste v Združenih državah znašla na črni listi. Vloga v Tramvaju Poželenje je bil njen igralski vrhunec. V filmu so igrali Marlon Brando kot Stanley Kowalski, Karl Malden kot Mitch in Vivien Leigh kot tragična Blanche DuBois. Režiser Elia Kazan je v svoji avtobiografiji Življenje (A Life) zapisal, da je imel težave pri zasedbi Stelle, da pa se je ob srečanju s Hunterjevo nemudoma odločil zanjo. Brando, Malden in Hunterjeva so igrali v filmski različici. Hunter, Malden in Vivien Leigh kot Blanche so prejeli oskarje, Brando ga kljub nepozabni kreaciji ni. Hunterjeva kasneje ni več posnela tako uspešnega filma. Kim Hunter se je rodila kot Janet Cole 12. novembra 1922 v Detroitu. Mati je bila koncertna pianistka. Po prihodu v Kalifornijo je podpisala pogodbo s producentom Davidom O. Selznickom. Debitirala je v grozljivki The Seventh Victim in nato posnela še nekaj nepomembnih vlog, nakar se je vrnila v newyorški teater. Po Planetu opic je igrala v gledališčih na Broadwayju.
