V Ljubljani so oceno znanstvenega odbora označili za priznanje Sloveniji na kmetijskem in veterinarskem področju. "Obenem pa gre za potrditev kakovosti programa preventivnih aktivnosti na področju veterinarskih ukrepov za zaščito potrošnika ter potrditev pravilne usmeritve v okolju prijazno obliko kmetovanja," je ocenil minister za kmetijstvo Franc But, ko je skupaj z direktorjem slovenske veterinarske uprave Zoranom Kovačem v Ljubljani spregovoril o oceni. Minister v oceni vidi tudi tržno priložnost za Slovenijo, poudaril pa je, da si bo država v bodoče prizadevala za najboljšo možno oceno, po kateri je možnost za pojav BSE zelo malo verjetna. Direktor veterinarske uprave Zoran Kovač je dejal, da ocena tveganja za prihodnost temelji predvsem na tistem tveganju, ki je bil uvožen v našo državo. To je seveda prvi pogoj, da se tega tveganja znebimo. Prav tako je nujno obdržati stabilnost sistema, to pomeni prepoved uporabe kostno-mesne moke pri vseh vrstah domačih živali.
Izvedenci so Slovenijo uvrstili v drugo od štirih skupin, v katere glede stopnje tveganja pojava BSE razvrščajo države. Pri tem prva skupina zajema države z najmanjšo in četrta države z najvišjo stopnjo tveganja glede BSE. Za Ljubljano je uvrstitev v drugo skupino izredno dobra novica tudi zato, ker so izvedenci še v aprila pripravljenem osnutku poročila o državi menili, da je pojav BSE v državi verjeten. V nasprotno je Slovenija strokovnjake prepričala z dodatnimi informacijami o izvajanju ustreznih varnostnih in nadzornih ukrepov. Kot so razložili v Bruslju, je Slovenija dokazala, da izvaja razumno učinkovit nadzor, pomagali so tudi dobavljeni podatki o izsledljivosti večine uvoženega goveda.
