Ljubljanska urgenca na preizkušnji: pacienti čakajo, rešitve zamujajo

Vse to je po mnenju društva Srebrna nit nesprejemljivo, pravijo, da je dovolj izgovorov za takšno nenormalno stanje in zahtevajo, da jih sprejme tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. O tem, ali jih bo sprejela in kaj bodo storili, je v oddaji 24UR ZVEČER odgovorila Jasna Humar, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. V studiu pa je bila tudi Irena Žagar, predsednica Srebrne niti, društva, ki je opozorilo na človeka nevredne razmere na ljubljanski urgenci.

Irena Žagar je v javnem pismu opozorila na nevzdržne razmere na ljubljanski urgenci, kjer se bolniki soočajo z dolgotrajnimi čakalnimi dobami in neprimernimi pogoji. Poudarek je bil na stiskah starejših občanov, ki zaradi pridruženih bolezni in dolgotrajnega bivanja na neudobnih mestih trpijo še bolj. Žagarjeva je pojasnila, da so se nanjo obrnili številni posamezniki, ki so seznanili združenje z resnimi problemi, ki jih prinašajo aktualne razmere. Po mnenju združenja so tovrstne razmere, z dolgim čakanjem v neustreznih pogojih, povsem neprimerne in ne zagotavljajo ustrezne oskrbe.

Žagarjeva je delila tudi eno izmed zgodb, ki jo je slišala:"Pravzaprav sta pisali dve hčeri neke mame o tem, kako so jo obravnavali in koliko časa. Vsak teden sta prihajali na urgenco. Zaradi določenih zdravstvenih težav sta bili pogosti gostji. Pišeta, da je bilo za njuno mamo dobro poskrbljeno, ker sta bili ves čas obe zraven. Seveda ob tem, da je ležala na vozičku ali pa sedela na stolu, sama ni mogla hoditi in sta ji pravzaprav nudili vso pomoč na hodniku oziroma v čakalnici. Seveda nimajo vsi, ki pridejo na urgenco, te sreče, da bi  imeli spremljevalca."

Jasna Humar z Ministrstva za zdravje je potrdila, da so razmere na urgenci zahtevne, in to že dolga desetletja. Dejala je: "Urgenca se povečuje, število zaposlenih se povečuje, ampak ves čas na nek način za en korak zaostajamo za potrebami." Poudarila je, da se priliv pacientov stalno povečuje, kar pa ne sme biti opravičilo za žalostne zgodbe. Humarjeva je sicer zavrnila trditve o življenjski ogroženosti zaradi čakanja, češ da je triaža odlična in da je za paciente poskrbljeno, saj se diagnostika in zdravljenje začneta že pred samim sprejemom. Priznava pa, da čakanje na hodnikih ni dostojno.

Za reševanje sedanjih stisk se odpira 12 novih postelj v opazovalnici, Klinični center pa prerazporeja svoje zaposlene, da jih bo na urgenci več. Ministrstvo za zdravje načrtuje tudi strategijo za privabljanje kadra, s katero želi ponovno poudariti plemenitost zdravniškega in sestrskega poklica. Humarjeva je poudarila: "Vemo, da že leta morda nekoliko zanemarjamo ta zdravniški, čudovit zdravniški in čudovit sestrski poklic, da ga ne promoviramo dovolj in da se tudi zmeraj manj mladih odloča za te poklice." 

Zaveda se, da gre za dolgoročne ukrepe, saj je to "velik sistem, ki potrebuje čas." Med dolgoročnimi rešitvami je omenila satelitske urgentne centre in krepitev oskrbe na domu.

Žagarjeva poudarja, da kljub strategijam in dolgoročnim ciljem rešitve trenutno niso dovolj hitre in učinkovite. "Ta hip to ni dovolj," je dejala in dodala: "Menimo, da je mogoče najti rešitve tudi drugače." Kot ključno težavo vidi tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov, zaradi česar se pacienti zatekajo na urgenco tudi z nenujnimi stanji. Med drugim predlaga tudi omejitev dostopa do urgence za nenujna stanja in uvedbo zaračunavanja storitev za te primere, kar je že omogočeno s predpisi. Njeno glavno prizadevanje je omejitev predolgih čakalnih dob.

Irena Žagar, kljub temu da do zdaj ministrica ni sprejela predstavnikov združenja, ki ga zastopa, optimistično pričakuje, da se bo srečanje vendarle zgodilo. Priznava, da so bili vmes časi dopustov, kar je razumljivo. Jasna Humar pa je te informacije takoj potrdila: "Vabilo je že pripravljeno in  ga bodo dobili v naslednjih dneh."