Merlo je bil poslanec že v prejšnjem mandatu državnega zbora, poleg tega pa je s tretjinskim delovnim časom opravljal tudi funkcijo direktorja bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Zaradi tega so delovna telesa državnega zbora v prejšnjem mandatu sprejela stališče, da ZPos in ZNJOF ne dopuščata hkratnega opravljanja funkcije poslanca in direktorja javnega zavoda. Do glasovanja o razrešitvi Merla s poslanske funkcije v prejšnjem mandatu ni prišlo, Merlo pa je po jesenskih volitvah znova postal poslanec, prav tako pa mu še ni prenehal mandat direktorja postojnske bolnišnice.
Po Merlovem mnenju nejasnost in nedoločenost izpodbijanih določb ZPos in ZNOJF utemeljujejo različne razlage, ki naj bi jih sprejela delovna telesa državnega zbora v zvezi s postopkom ugotavljanja, ali je kot poslanec opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju z zakonom. Kot pa ugotavlja ustavno sodišče, je iz sklepov delovnih teles državnega zbora razvidno, da so ta pri uporabi izpodbijanih zakonskih določb sprejela enotna stališča, na podlagi teh stališč pa je bil državnem zboru podan tudi predlog odločitve, da poslancu preneha njegov mandat. Pobudnikove navedbe, da prihaja do različnih razlag zakona in so določbe ZPos in ZNJOF zaradi tega v nasprotju z načelom pravne države ter načelom enakosti pred zakonom, pa tako niso utemeljene.
Ustavno sodišče prav tako ni našlo razlogov, ki bi utemeljevali začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih členov zaradi kršitve načela enakosti. Ustava daje zakonodajalcu namreč široka pooblastila, da z zakonom uredi nezdružljivost opravljanja funkcij, izpodbijane določbe pa pobudniku tudi ne preprečujejo opravljanja zahtevnih strokovnih del zdravnika specialista, je še zapisalo ustavno sodišče.