Po mnenju treh primorskih občin naj bi denacionalizacijski upravičenci s krajem bivanja zunaj občine, na območju katere leži kmetijsko zemljišče, zaradi svoje oddaljenosti ne mogli uspešno izvrševati temeljne dolžnosti ? obdelave kmetijskega zemljišča. Občine so predlagale začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, ker naj bi za lokalno skupnost nastale nepopravljive posledice, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pri dodelitvi nadomestnega zemljišča prednostno pravico pred občino, na območju katere zemljišče leži.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da bi lahko izpodbijana določba posegla v pravice lokalnih skupnosti le, če bi bile na podlagi te določbe ob čine zavezane za vračilo nadomestnih zemljišč ali če bi lahko bile denacionalizacijske upravičenke. Zemljišča, ki se na podlagi te določbe vračajo, pa niso občinska, ampak je zavezanec sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari z zemljišči Republike Slovenije. Občina pa tudi ni denacionalizacijska upravičenka, zato po mnenju ustavnega sodišča v postopku denacionalizacije ne more biti ena od zainteresiranih oseb za vračilo nadomestnega zemljišča.
Ustavno sodišče v sklepu še ugotavlja, da izpodbijana določba ne posega v ustavni položaj lokalnih skupnosti oziroma z njimi niso ogrožene njihove pravice, zato občine v obravnavanem primeru niso legitimirane za vložitev zahteve za presojo njene ustavnosti. Ker je ustavno sodišče zahtevo zavrglo, o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe tudi ni bilo treba odločati.