Spremembe delovne zakonodaje gredo v drugo branje DZ usklajene v vseh ključnih točkah, so danes potrdili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Poudarili so, da predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ne prinaša le kozmetičnih popravkov, temveč pravo reformo, ki bo delodajalcem na področju večje prožnosti prinesla številne prednosti.
Predsednik ZDS Milan Lukić je spomnil, da je razpoloženje v njihovem združenju v dolgotrajnem procesu oblikovanja sprememb delovne zakonodaje zelo nihalo. Kot je dejal, so bili poleti s predstavljenimi vladnimi stališči za reformo zelo zadovoljni, jeseni, ko je prišel predlog ZDR v postopek DZ, pa jih je doletela hladna prha.
"Prevladal razum"
V petmesečnih pogajanjih je po njegovih besedah vendarle prevladal razum med vsemi socialnimi partnerji, tako da so v torek predlog ZDR pripeljali do točke, ko je mogoče govoriti o kakovostnih spremembah, o reformi, in ne le kozmetičnih popravkih.
Pohvala za sindikate in Vizjaka
Lukić je v zvezi s tem pohvalil sindikate. "Kapo dol sindikatom, da so bili pripravljeni na konstruktivno razpravo, kajti njihovo članstvo je v taki situaciji, da določenih sprememb ne more vzeti v zakup kar tako," je dejal. Zadovoljen je tudi z delom ministra za delo Andreja Vizjaka, "ki se je po sprejetju pokojninske reforme zelo posvetil delovni zakonodaji, jo šel osebno vsebinsko naštudirat in temu primerno lahko veliko bolj uspešno vodil ta sila težka pogajanja".
"Uspelo nam je priti do sodobne zakonodaje"
Četudi so imeli delodajalci od novega ZDR še večja pričakovanja, kot jih prinaša končni predlog zakona, predsednik ZDS verjame, da jim je uspelo priti do sodobne zakonodaje, ki jim bo omogočila mnogo večjo prožnost, kot jim jo sedaj veljavna.
Ali lahko pričakujemo več zaposlovanja?
Na vprašanje, ali je mogoče torej pričakovati več zaposlovanja, je odgovoril, da noben zakon sam po sebi ne prinaša novih delovnih mest. Prepričan pa je, da se bo spremenila struktura zaposlitev, tako da bo sklenjenih več pogodb za nedoločen čas. Optimističen je tudi, da bodo spremembe zožile prostor za kršenje zakonodaje s strani delodajalcev.
Katere zahteve so imeli delodajalci?
Generalni sekretar ZDS Jože Smole je spomnil, da so delodajalci na začetku oblikovali 35 zahtev, od katerih so se mnoge uresničile, nekaterih pa niso mogli izpogajati.
Med predlaganimi ukrepi je pozdravil skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin, poenostavitev postopkov odpovedi iz poslovnega razloga in vročanja odpovedi, možnost odpovedi v času poskusnega dela, poenostavitev postopkov pri odpovedi večjemu številu presežnih delavcev ter ukinitev objektivnih rokov za podajo odpovedi iz poslovnega razloga in obveznosti delodajalca, da v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preverja možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji.
V ZDS jih veselijo tudi omogočanje prerazporejanja zaposlenih na druga delovna mesta, dodatni primeri dopustnosti pogodbe za določen čas, omejitev odpravnine ob upokojitvi, ureditev, po kateri sprememba kraja bivanja ne bo več avtomatično vplivala na zvišanje stroškov delodajalca za prevoz na delo, znižanje nadomestila v času čakanja na delo s 100 na 80 odstotkov in možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
Poleg tega je mogoče reformo nadgraditi tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, je izpostavil Smole.
Katere ukrepe vidijo kot oviro?
Nekatere ukrepe v združenju ocenjujejo tudi kot oviro delodajalcem. Smole je med njimi naštel uvedbo odpravnin za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za določene primere in uvedbo 25-odstotne kvote za zaposlitev agencijskih delavcev pri uporabniku.
Poleg tega v zbornici obžalujejo, da novi ZDR ne ureja dovolj področja režimov odrejanja delovnega časa, ne spreminja varstva varovanih kategorij predvsem pri starejših delavcih in ne rešuje problema nadomestil za bolniško odsotnost, ki jih prvih 30 dni odsotnosti plačuje delodajalec. Ta institut je pogosto zlorabljen, je opozoril Smole.
Skladno s tem upa, da se bodo pogajanja o delovni zakonodaji nadaljevala že čez kakšno leto ali dve oz. da jim na nov proces ne bo treba znova čakati pet let.
Novi ZDR bo začel veljati 30 dni po objavi v uradnem listu, je še povedal. Po njegovih besedah v ZDS že pripravljajo vrsto izobraževanj. Sprememb bo namreč veliko, zato bi lahko pri njihovem uveljavljanju v praksi nastale precejšnje težave, je sklenil.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.