Natanko 14 minut čez sedmo zjutraj po lokalnem času je zdravnik McVeigha proglasil za mrtvega. Zadnje izjave ni dal, umrl naj bi hitro in tiho. Usmrtitev je lahko poleg 10 predstavnikov medijev v kaznilnici v Tere Hotu v Indiani, spremljalo še deset svojcev žrtev in preživelih ter štiri priče, ki jih je želel McVeigh.
Ostali svojci 168 žrtev bombnega napada iz leta 1995 so si usmrtitev lahko ogledali v neposrednem televizijskem prenosu v Oklahomi. Na usmrtitev se je med evropsko turnejo odzval tudi ameriški predsednik George Bush. Usmrtitev pa vendar ni minila brez protestov nekaj ducatov nasprotnikov smrtne kazni.
Kljub molku je McVeig napisal poslovilno pismo. V njem je zapisal le verz: ''Sam sem gospodar svoje usode, sam vodnik svoje duše.''
Thimothy McVeigh je v zadnjih dneh svojega življenja postal prava medijska zvezda. In prav pozornost ameriške javnosti je bila ena od motivov njegove teroristične akcije, s katero je, ko je dejal, želel zrušiti nedemokratično in tiransko oblast. McVeigh ni nikoli docela pojasnil motiva za zločin, zato mnogi, ki so ga poznali, kljub njegovemu priznanju težko verjamejo, da je prav on eden največjih zločincev v Ameriki. Sosedje v newyorškem predmestju, kjer je McVeigh odraščal s svojim očetom, se ga spominjajo kot veselega, zgovornega in dobrodušnega otroka. Njegova nekdanja soseda Liz McDermott je za McVeigha dejala: ''Tim, ki sem ga poznala, je bil zelo simpatičen, prijazen in odprt. Z njim si se lahko pogovarjal o vsem.
V najstniških letih je tako kot vrstniki rad bral stripe in igral nogomet, dedek pa ga je še kot otroka navdušil za strelno orožje. Čeprav je bil dober učenec, študija ekonomije ni zaključil. Leta 1988 je vstopil v vojsko, tri leta kasneje se je izkazal v Zalivski vojni in bil celo odlikovan. Ko mu ni uspelo priti v elitne vojaške enote, je vojsko zapustil.
Ameriška zgodba o uspehu, je zapisal v nekem pismu, ne obstaja. Da sistem ne deluje, se je prepričal 19. aprila 1993 po incidentu v Texasu, ko je policija povzročila smrt pripadnikov neke sekte. Bombni napad v Oklahomi je izvedel natančno dve leti kasneje. Zvezno poslopje, ki ga je vrgal zrak, je izbral zato, ker je ga je bilo mogoče posneti z vseh strani.
Svoje dejanje je videl kot vojaško akcijo. Da bi pritegnil pozornost javnosti ter ameriški administraciji zadal zelo hud udarec, so bile po njegovem potrebne velike žrtve.
Smrti 168 nedolžnih ljudi ni nikoli obžaloval. Imel se je za heroja lastne vojne proti državi. V Oklahomi je imel vsaj dva pomočnika, ki že sedita za zapahi, napad pa naj bi zrežiral sam.
