Predstavnik ruske mornarice Igor Digalo je povedal, da so se reševalne podmornice po nesreči takoj spustile do podmornice Kursk, ki je bila v stalni radijski zvezi z ladjami na površini. Posadka je bila v nedeljo prisiljena izključiti oba jedrska reaktorja, ki poganjata motorje, in tako je bila prekinjena tudi radijska zveza. Od tedaj se je posadka podmornice z rusko mornarico sporazumevala s trkanjem po ladijskem boku, ruski viri pa so danes uradno potrdili, da se posadka mornarice, ki je doslej oddajala morsejeve znake, od davi ni več javila.
Podmornico Kursk so zgradili leta 1994, delovati pa je začela leto kasneje. Gre za plovilo z jedrskimi strateškimi raketami, ki lahko prenaša 24 jedrskih balističnih raket. Kursk tehta 14.000 ton, njena posadka pa tokrat šteje 118 članov. Po besedah predstavnika ruske mornarice Igorja Digala podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja. Ruski in tuji strokovnjaki ocenjujejo, da obstaja zelo majhna nevarnost radioaktivnega onesnaženja zaradi jedrskih reaktorjev na krovu podmornice.
Ruski premier Mihail Kasjanov je dan po nesreči odredil oblikovanje posebne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila vzroke za nesrečo podmornice. Vodi jo podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov, njegov namestnik pa je poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov. V komisiji so tudi civilni strokovnjaki, med njimi načrtovalci in izdelovalci podmornic.
Reševanje 118- članske posadke podmornice so ruske vojaške oblasti zaradi izredno slabega vremena začele šele včeraj okoli 19. ure po srednjeevropskem času, vendar so bili vsi dosedanji poskusi reševanja mornarjev neuspešni zaradi slabega vremena, močnih tokov in dejstva, da podmornica leži na morskem dnu pod kotom 60 stopinj.
Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je poročala, da so se zaradi nevihte odtrgala sidra reševalnih ladij. Možnosti za preživetje mornarjev so po mnenju visokih ruskih vojaških predstavnikov močno odvisne od tega, koliko prostorov v podmornici je zalila voda, in od zalog kisika v podmornici. V reševalni akciji naj bi iz podmornice izsesali vodo, zbrali podatke o plovilu in na varno prepeljali člane posadke. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja.
V mračni globini, tišini in mrazu se za ujete mornarje odvija prava tragedija. Brez elektrike in pri zunanji temperaturi okoli 0 stopinj se je v podmornici temperatura močno spustila. Dihanje postaja vse težje, saj iz ure v uro drastično primanjkuje zraka. Mornarje prevzema obup, jok in strahotne emocije, ki se stopnujejo že pet dni. Večina od njih je mladih fantov starih od 19 do 22 let. Zadnjič so slišali njihovo trkanje včeraj popoldan, danes pa ni bilo več slišati nobenih znakov življenja.
Prebivalci Kurska so bili na podmornico, ki je dobila ime po njihovem mestu, še posebej ponosni. Jeseni leta 1999 je bil v hudi konkurenci kot novinec na njen krov izbran tudi dvajsetletni Dmitri Staroseltsev, vendar se je za njegovo družino ponos, ker njihov sin služi na eni najmodernejših ruskih jedrskih podmornic, spremenil v neskončno čakanje na novice o njegovi usodi. Podmornica je veljala tudi za eno najbolj varnih plovil, zato je nesreča še toliko večje presenečenje.
Podmornica, ki v dolžino meri 154 metrov, leži približno 108 metrov globoko. Če bi jo postavili navpično, bi bil zasilni izhod nad morskim površjem in bi ga lahko odprli. To možnost bodo uporabili, če posadke ne bodo uspeli rešiti z reševalnimi kapsulami, je še dejal predstavnik podjetja Lazurit.
V bolnišnicah v Murmansku in Severomorsku so medtem že pripravljeni na sprejem članov posadke. S severnomorske flote so sporočili, da je njihova bolnišnica pripravljena in da bo na kraj nesreče odplula posebna medicinska ladja Svirj. Pripravljenih je tudi več reševalnih helikopterjev, ki bodo poleteli na območje nesreče.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 118 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Poveljstvo severne flote zaenkrat še nima podatkov o tem, če je kdo od članov posadke umrl ali bil poškodovan.
Po več spodletelih poskusih reševanja mornarjev je Rusija danes končno tudi uradno sprejela ponujeno pomoč iz tujine, in sicer bodo ruskim vojakom pri reševanju pomagale enote britanske mornarice. Britanci naj bi na pomoč poslali mini podmornico z izurjeno posadko za reševanje, ki pa naj bi na kraj nesreče prispela šele v soboto. Kot je povedal vrhovni poveljnik norveške vojske v Oslu, bodo podmornico najprej z letalom prepeljali na norveško letališče Vaernes blizu Trondheima, nato pa jo bodo naložili na oskrbovalno ladjo Norman Pioneer in jo peljali do kraja nesreče. Rusija je pomoč poiskala tudi pri zvezi NATO, in sicer je skupina predstavnikov ruske vojske po poročanju agencije Itar-Tass ponoči s strokovnjaki zveze NATO na posebni video konferenci razpravljala o več različicah rešitve podmornice, jutri pa bo ruska delegacija visokih vojaških predstavnikov odpotovala v Bruselj, kjer bo z visokimi predstavniki zveze NATO razpravljala o načinu reševanja članov posadke potopljenega plovila. Rusiji so v preteklih dneh pomoč ponudile ZDA, Velika Britanija in Norveška, vendar je Rusija pomoč do danes zavračala. Danes je najprej uradno zaprosila za pomoč Veliko Britanijo in Norveško, zvečer pa je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Billom Clintonom mornarici ukazal, naj sprejme kakršnokoli pomoč, ne glede na to, kdo jo ponudi.
Britanska podmornica LR5 je najbrž zadnje upanje posadke Kurska.