Naslovnica

Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna

Stockholm, 12. 01. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.

Švedski premier Goeran Persson je pojasnil, da je za usodo Wallenberga odgovoren predvsem nekdanji sovjetski režim, ki je diplomata aretiral v začetku leta 1945 in ga prepeljal v Moskvo. Persson se je poleg tega danes opravičil Wallenbergovim svojcem zaradi zamujene priložnosti švedske vlade po koncu druge svetovne vojne, ki bi morda lahko rešila diplomata.

Švedski dnevnik Expressen pa je nedavno objavil poročilo, po katerem je Wallenberg leta 1989 še živel in ga torej leta 1947 ni ubila ruska tajna služba KGB. Wallenberga naj bi KGB zadrževala na skrivnem mestu, leta 1981 pa naj bi ga prepeljali v psihiatrično bolnišnico v okolici Moskve. Sovjeti naj bi Wallenberga ohranili pri življenju, ker so menili, da jim bo kdaj prišel prav v "trgovanju" z Zahodom. Kot piše v poročilu, naj bi ga skušali kar dvakrat zamenjati, vendar Švedska na to ni pristala. Rusija je decembra lani uradno rehabilitirala švedskega diplomata, ni pa pojasnila okoliščin njegove smrti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10