Od leta 1978 je bilo zaradi uporabe zemeljskega plina prepeljanih 750 tisoč cistern s kurilnim oljem manj po slovenskih cestah, v zrak izpuščenih 240 tisoč ton manj žvepla in 13 milijonov ton manj ogljikovega dioksida. Samo v letošnjem letu je bilo zaradi uporabe zemeljskega plina prepeljanih 42 tisoč cistern s kurilnim oljem manj po slovenskih cestah, v zrak izpuščenih 8500 ton manj žvepla in 720 tisoč ton manj ogljikovega dioksida.
Geoplin z vsega 145 zaposlenimi upravlja in skrbi za nadaljnjo izgradnjo transportnega plinovodnega sistema v Sloveniji, ki danes zajema že skoraj 1000 kilometrov, zasnovano pa je bilo pred 25 leti. Prve prave dopolnitve osnovnega plinovodnega sistema so se, zaradi vse večjih potreb, lotili šele letos, ko so začeli z izgradnjo kompresorske postaje v Kidričevem. Naložba je vredna približno 3,5 milijarde tolarjev, dokončana pa bo oktobra 2001.
Stalna rast porabe zemeljskega plina v zadnjih letih je rezultat vse večje rabe zemeljskega plina v široki potrošnji, saj v tem segmentu Slovenija porabi že 21 odstotkov vseh količin, pa tudi oprijemljiv dokaz, da je slovenska industrija uspela najti pot iz krize in dobiti nov zagon. V Geoplinu ocenjujejo, da se bo poraba do leta 2005 povečala na 1,25 milijarde kubičnih metrov.
