Minister Simon Maljevac je v oddaji 24UR ZVEČER jasno poudaril, da takšne poteze SDS in NSi ne gre razumeti drugače kot "poceni volilni bonbonček". Ureditev, ki velja že od leta 2023, ko je bil zakon sprejet, in pri kateri so prispevke začeli pobirati istega leta, je po njegovih besedah grajena na solidarnosti in dostopnosti.
"Naš namen je bil zgraditi dostopno dolgotrajno oskrbo, ki ne temelji na tem, da lahko ljudje dobijo storitve samo, če imajo zelo veliko denarja v žepu, ampak da je ta dostopna vsem," je dejal.
Maljevac je podrobneje razložil princip solidarnostnega sistema. Poudaril je, da gre za zavarovalni model, podoben zdravstvenemu, kjer smo vsi zavarovani za dolgotrajno oskrbo in jo lahko vsi, ki jo potrebujemo, tudi koristimo.
V primeru domov za starejše bodo uporabniki na ta način plačevali zgolj stroške nastanitve in prehrane, medtem ko so ostale storitve poceni. S tem se je opustila prejšnja praksa plačevanja storitev neposredno iz žepa, saj je nov sistem zasnovan na temeljih solidarnosti, ki storitev ne prepušča več trgu, ampak jo zagotavlja vsem.
Kakšne so številke stroška dolgotrajne oskrbe?
Predvsem jih je ogromno, sistem pa zapleten. Po tem ko smo z lanskim julijem začeli polniti blagajno za dolgotrajno oskrbo, se je do konca leta v njej nabralo za okoli 270 milijonov evrov, iz podatkov ZZZS-ja za januar pa lahko sklepamo, da se bo v prihodnosti v blagajno vsak mesec steklo dobrih 55 milijonov evrov.
Na drugi strani za sistem dolgotrajne oskrbe iz blagajne vsak mesec plačamo za dobrih 42 milijonov evrov storitev, torej celodnevno, dnevno in domačo dolgotrajno oskrbo, okoli 4,3 milijone za stroške oskrbovancev družinskega člana, ter za okoli 130 tisoč evrov denarnih prejemkov.
Ob tem bo iz blagajne za dolgotrajno oskrbo letos namenjenih še slabih 17 milijonov evrov za e-oskrbo, okoli 70 milijonov evrov za dodatek za pomoč in postrežbo, ki bo iz blagajne šel zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter okoli 5 milijonov za plače in zagonske stroške.
Projekcije ministrstva kažejo, da bodo nekateri stroški predvsem za denarni prejemek ter dolgotrajno oskrbo na domu eksponentno narasli, zato bo za sistem dolgotrajne oskrbe v letošnjem letu potrebnih 793 milijonov, kar je – pozor – 130 milijonov evrov več od 663, kot jih bomo zbrali s prispevki. Z drugimi besedami – finančno rezervo bomo pokurili že v tem letu.
Ob tem pa sistem dolgotrajne oskrbe ostaja brez nujnega in prepotrebnega informacijskega sistema. Kljub obljubam ministrstva, da bo vzpostavljen lansko jesen, zaposleni na vstopnih točkah imena, priimke in osebne podatke ročno vpisujejo kar v tabele, kar lahko, kakor so nam povedali, zaradi človeškega faktorja privede do napak. CSD-ji ob tem svarijo, da bo lahko ogromen obseg podatkov postal neobvladljiv, kar bi posledično pripeljalo do dolgih čakalnih vrst in kolapsa sistema.
Kaj je o tem povedal minister Maljevac? Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgornjem videoposnetku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.