Po mnenju SVOOD-a določbe o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih kršijo šest členov ustave in so v nasprotju z določbami v zakonu o zdravstveni dejavnosti, zakonu o zdravniški službi ter zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine. Kot je dejal predsednik SVOOD-a Aleš Lavrič, so določbe "o obveznem cepljenju otrok očiten ostanek nekdanjega, z demokratičnimi evropskimi standardi varstva človekovih pravic nezdružljivega političnega in pravnega sistema. V Evropi je cepljenje obvezno le še v Italiji in Franciji, kjer je določeno za štiri bolezni, ki so potencialno usodne. V Sloveniji pa zakon določa obvezno cepljenje za devet nalezljivih bolezni, uvedli pa so še deseto, čeprav v zakonu ni navedena. V ostalih državah je cepljenje le priporočeno, opozarja SVOOD.
Pravni vidik pobude je pojasnil Matevž Krivic, ki je med drugim dejal, da je bil podan tudi predlog, da se do odločitve ustavnega sodišča začasno takoj zadrži izvrševanje spornih določb. Ustavno sodišče bo najprej presojalo o primernosti spornih določb in o njihovi nujnosti. Če tu ne bo ugotovilo kršitev, bo presojalo še o tem, ali ne gre za prekomerno poseganje v ogrožene ustavne pravice.
Biologinja Karin Rižner, ki je pripravila večino vsebine ustavne pobude, je pojasnila, da cepljenje ni zdravljenje, da pa je pravzaprav "prisilna medicinska raziskava", saj pogosto še ni zadosti preizkušeno. O cepljenju starši niso dovolj obveščeni, zdravniki pa jim ne pojasnijo možnih tveganj ali posledic. V zadnjih mesecih se po oceni SVOOD-a celo povečuje pritisk na previdne starše, ki nočejo cepiti svojih otrok z nevarnimi in nezadostno preverjenimi cepivi.
Vlagatelji pobude za oceno ustavnosti zato tudi zahtevajo, da za cepljenje veljajo iste zakonske določbe kot za druge vrste zdravstvenih posegov, to pomeni svobodno odločitev na podlagi zadostne pojasnitve, iz zdravstvenega sistema pa naj se odpravita nesprejemljiva prisila in ustrahovanje, so še povedali na novinarski konferenci. Poudarili pa so tudi, da se državljani ne zavedamo vseh pravic, med drugim tudi pravice do odškodninske odgovornosti države, zato so tudi vložene tožbe redke.
