Po prvi točki seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je predsednica vlade Alenka Bratušek dejala, da se vsi socialni partnerji odpirajo ukrepe vlade za spopad s sivo ekonomijo. Člani ESS so sicer podali nekaj manjših pripomb, kje bi se dalo predloge še izboljšati. Te pripombe bodo zdaj preverili, vlada pa naj bi program ukrepov sprejela v četrtek.
Dokument se bo po besedah Bratuškove v nadaljevanju spreminjal in dopolnjeval; izvedene ukrepe bodo namreč iz njega brisali, vanj pa bodo dodajali nove.
Med ključnimi ukrepi za omejevanje sive ekonomije je premierka omenila povečanje pooblastil inšpektorjev, uvedbo odškodnin za črne gradnje, ne glede na to, ali bodo te legalizirane ali ne, obdavčitev davčnega razkoraka ter sprejem zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Glede davčnih blagajn, za katere si delodajalci in sindikati večinoma želijo, da bi dosegle vse poslovne subjekte, očitno spremembe vsaj za zdaj niso predvidene. Bratuškova je namreč dejala le, da verjame, da bodo učinki od 1. julija obvezne uporabe računalniških programov, ki onemogočajo izbris računov (a ne dosežejo vseh poslovnih subjektov), takšni, kot so jih predvideli. Če ne bodo, bo vlada po izteku treh mesecev razmislila, kaj narediti, da jih popravi, je obljubila.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je eden od tistih, ki so razočarani, ker gradivo ne predvideva nadgradnje sistema davčnih blagajn. Kot je dejal, tega ukrepa resen pristop k obvladovanju sive ekonomije ne bi smel spregledati. Tudi med Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za finance so razhajanja na področju davčnih blagajn, je dejala izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. "Naše stališče je, da morajo doseči vse poslovne subjekte, pravne in fizične osebe, in to na način, neposredno povezan z davčnim informacijskim sistemom," je dejala.
Semolič medtem v vladnem gradivu pogreša tudi spopad z največjo "črno luknjo" oz. davčnimi oazami, v katerih se izgubijo milijarde. Vsake toliko časa je v Sloveniji okoli tega vihar, a politika na koncu ničesar ne ukrene, je bil kritičen.
Poleg tega je ocenil, da dokument podcenjuje problem Davčne uprave RS (Durs). Kot je opozoril, v Ljubljani deluje prek 40.000 pravnih oseb, ki jih nadzoruje 36 inšpektorjev. "To je absolutno premalo. Če resno mislimo, moramo okrepiti Durs," je pozval.
Po Semoličevem mnenju so podcenjene tudi sistemske rešitve, ki bi zmanjšale sivo ekonomijo v delu, ko je sistem tisti, ki jo objektivno dopušča. V tej luči je posebej omenil javna naročila, s katerimi so povezana ogromna sredstva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.