Vloga Nata in Evropske unije se vse od konca hladne vojne spreminja, je bila ena od skupnih ugotovitev konference. Nekdanji ameriški svetovalec za državno varnost je v svojem govoru povedal, da bi morale najmanj tri kandidatke prihodnje leto dobiti uradna povabila za članstvo, med njimi pa naj bi bila vsaj ena pribaltska država, čemur ostro nasprotuje Rusija. Zato je večina udeležencev poudarila, da je vprašanje Rusije ključno za širitev zveze. Slovenski premier je ob tem poudaril, da sprejem Estonije, Litve ali Latvije nikakor ne pomeni grožnjo Rusiji: "Širitev zveze Nato ni naperjena proti Rusiji, temveč je le proces gradnje skupne Evrope in čezatlantskega sodelovanja. In Rusija ni izključena iz tega procesa," je poudaril Drnovšek.
Tudi češki predsednik Vaclav Havel je opozoril na problem Rusije. Državo je po njegovem mnenju potrebno obravnavati kot pomembno silo, ki pa ne sodi v Nato. Nesmiselno bi bilo namreč regionalno organizacijo preveč širiti in tako ustanavljati "nove brezzobe Združene narode". Dovolj prostora za dialog z Rusijo, ki se ne sme počutiti kot izobčenec, je po njegovem mnenju v drugih organizacijah, kot sta Svet Evrope in OVSE.
Nato se po mnenju češkega predsednika Vaclava Havla mora širiti. Na vrhu v Pragi prihodnje leto imata po njegovem mnenju možnosti za povabilo predvsem Slovaška in Slovenija, pa tudi tri baltske države ter Romunija in Bolgarija.
Skupini devetih držav se je v Bratislavi pridružila Hrvaška, ki naj bi se do konca leta vključila v akcijski načrt za članstvo. Ob tem se je na slovensko-hrvaškem srečanju premier Ivica Račan zahvalil Janezu Drnovšku, ki je na konferenci posebej podprl hrvaško vključevanje v evroatlanstke povezave.
