Kiparja sta z veliko likovne občutljivosti, z ustvarjalnim veseljem, a hkrati tudi z zavestjo, da je bistvena vloga sveče njena uporabnost, povsem sprijaznila z mislijo, da bo vse, kar sta ustvarila v parafinu, vendarle nekoč izničeno, saj naj bi zagorelo in dogorelo.
V kapeli Sv. Elizabete Samec in Akrapovićeva prikazujeta različne možnosti oblikovanja in tehnike izdelave sveč, poudarjata pa tudi čiste geometrijske forme sveč, ki so postale moderne skulpture, saj različna obarvanost parafina, v stopljenem stanju ulitega v kalup, v plošče ali trakove, dobi posebno privlačnost z menjavanjem barv in strukturne površine, z vpijajočo prosojnostjo ali skrivnostno, zabrisano motnostjo.
