Društvo nemških pregnancev se je ob tem obregnilo predvsem ob Poljsko, Češko in Slovenijo, kjer so v veljavi še vedno odloki o razlastitvi oziroma o odvzemu državljanskih pravic iz obdobja po koncu druge svetovne vojne. Ti odloki naj bi bili mednarodnopravno sporni že ob njihovem nastanku, danes pa naj bi bili povsem v nasprotju z vrednotami in zakonodajo EU. Društvo je EU tudi pozvalo, naj kandidatkam za vstop v EU ne dovoli uvajanja prehodnih obdobij, predvsem ne na področju pridobivanja lastninskih in naselitvenih pravic v državah kandidatkah.
V svojem pozivu je Društvo nemških pregnancev od nemške vlade tudi zahtevalo, naj 5. avgust razglasi za nacionalni dan spomina "na nemške žrtve pregona, deportacij in prisilnega dela". Petega avgusta 1950 so namreč v Stuttgartu razglasili Listino nemških pregnancev.
