Srečala sva se v plesnem studiu, ki je njegov drugi dom že vse od osmega leta starosti. Takrat je namreč ravno skozi ples opustil slabo navado, zaradi katere je imel pošteno preveč kilogramov - sladke pijače. Prekomerno težak torej ni bil zaradi negibanja, nezdrave ali nepravilne hrane, pač pa zaradi škodljivih pijač. "Od nekdaj veliko pijem, kar je dobro," pripoveduje za 24ur Fokus: "A ker nisem pil vode, je bil to velik problem." Sladkim pijačam se ni odrekel čez noč, ni šlo zlahka, pač pa počasi in postopoma. "Verjetno sem se (s kilogrami) na skrivaj obremenjeval, čutil sem pritisk, kako bi moral izgledati in kaj se pričakuje," se še spominja. Danes kot zgled in vzor mlajšim generacijam plesalcev pripoveduje o stigmi, ki je pri debelosti še kako prisotna.
Najhujše primere otrok z debelostjo zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Da si boste lažje predstavljali, to so najstniki, ki imajo 150, celo 200 kilogramov. Prof dr. Primož Kotnik nam je razložil, da je debelost genetsko pogojena, kar pa ne pomeni, da bodo vsi z genetsko predispozicijo tudi debeli. A razumeti moramo, poudarja, da je debelost bolezen.
V obravnavi otroške debelosti je ravno zato ključna preventiva, ki v Sloveniji deluje v okviru Centrov za krepitev zdravja. Mi smo obiskali center v Krškem, kjer je debelost med otroki od epidemije narasla za kar sedem odstotkov in je višja od slovenskega povprečja, pripoveduje pediatrinja Marjana Volarič: "Otroke večinoma starši vozijo v šolo in domov, zadržujejo se v stanovanjih, se ne gibajo več na domačih dvoriščih kot so se včasih." Prav tako vse manj otrok in mladostnikov zajtrkuje, vse več jih uživa energijske pijače, premalo spijo. Starši pa zaradi vse več obremenitev vse bolj hitijo. Zato je ključno, da v programu, ki traja tri mesece, sodelujejo tako otroci kot starši. "Ko so mojega sina napotili v ta program, sta bila prisotna odpor in strah," iskreno priznava mama 12-letnega fanta Ana Hafner. Bal se je, da ga bodo otroci v šoli zarfkavali, najtežje se mu je bilo vključiti v skupinsko telovadbo, a je zmogel vse. Naučil se je pravilno telovaditi, prehranjevati, pogovarjati. V obravnavi namreč poleg pediatrinje sodelujejo kineziologinja, psihologinja in dietetičarka.
Multidisciplinarno obravnavo za prekomerno težke otroke imajo tudi v Bolnišnici Šentvid pri Stični. Tam se je zaradi debelosti zdravil Alen Pogladič. Pri 12ih letih in 174ih centimetrih višine je tehtal 92 kilogramov. "Včasih sem ves čas jedel sladkarije," nam je povedal. Zdaj poje eno čokoladico na teden, redno se giba. Uspešno je končal zdravljenje, sicer pa ima prvega pol leta po odpustu iz bolnišnice okoli 70 odstotkov otrok odlične rezultate, po prvem letu pa se ta številka prepolovi. "Marsikdo zaide na stara pota, motivacija popusti," pojasnjuje pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar.
Skupni imenovalec prekomerno težkih otrok, kadar ne gre za okvaro gena, je premalo gibanja, poudarjata Polonca Truden Dobrin z NIJZ in Gregor Starc s Fakultete za šport.
Da so vse manj gibljivi, kažejo zadnji rezultati športno vzgojnega kartona. Rezultate poligona nazaj in tapkanja z roko, ki prikazuje hitrost izmeničnih gibov, smo objavili v četrtek v 24ur Dejstva.
Kakšno odgovornost nosimo starši? Kaj lahko naredimo, da bo naš otrok telesno aktiven? Kako ga lahko naučimo zdravih prehranskih navad? In s kakšnimi ukrepi na bolj zdravo družbo lahko vpliva država? O vsem tem v 24ur Fokus nocoj ob 19ih.

















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.