Po besedah prim. Tatjane Lužnik Bufon, predsednice že več kot dve desetletji delujoče komisije za preprečevanje bolnišničnih okužb, so šele na podlagi rezultatov preiskav, ki so bili znani 15. februarja, lahko potrdili sum, da bi oba kirurga lahko zbolela zaradi okužbe z legionelo. Vendar pa, je dodala Bufonova, še danes ni mogoče z gotovostjo trditi, da sta zdravnika - eden se je že vrnil v službo, prav tako naj bi se zdravstveno stanje precej izboljšalo tudi drugemu - res prebolevala omenjeno okužbo. Tako so sklepali na podlagi klinične slike pri obeh zbolelih in dokazane prisotnosti bakterije v vodi.
Za odpravo legionele je najbolj učinkovito pregrevanje vode ali zamenjava napeljav, kot so pipe in tuši. Zadnje pregrevanje sistema so v KC opravili junija lani, v letošnjem letu je bilo načrtovano od 19. do 24. februarja. Devet od 16 vzetih vzorcev je bilo na legionelo pozitivnih, preseženo vrednost so ugotovili le v enem vzorcu zdravniške sobe na KO za kirurgijo srca in ožilja.
Z rednim nadzorom in razkuževanjem je okužbe v bolnišnicah do neke mere možno omejiti, povsem odpraviti pa jih ni mogoče, tudi s sanacijskimi ukrepi ne, kot je npr. zamenjava vodovodnega omrežja.
Legionele so zelo pogoste bakterije, ki povzročajo od 5 do 20 odstotkov pljučnic v domačem okolju. Kar 23 odstotkov vseh primer legioneloze pa naj bi bilo po nekaterih podatkih bolnišnično pridobljenih. V KC so danes novinarjem posredovali tudi seznam večjih epidemij legioneloze v zadnjem desetletju. Ti med drugim kažejo, da se je na Švedskem v neki splošni bolnišnici leta 1990 z bakterijo okužilo 28 oseb, tri so za posledicami okužbe tudi umrle. Pet let kasneje pa se je na primer v ZDA, prav tako v eni od splošnih bolnišnic, okužilo 22 oseb, okužba pa je tudi v tem primeru terjala tri smrtne žrtve.