V Lombardiji kot v vojni, na intenzivni le tisti, ki imajo večjo možnost preživetja

Zamejska Slovenka Sara Cocetta: veliko okuženih je tudi med zdravstvenim osebjem 

Bolnišnice se kot v vojnih razmerah spopadajo z bremenom bolnih ljudi, zdravniki, sestre so izčrpani, primanjkuje jim opreme, respiratorjev. Stanje je v Lombardiji, še posebej v Bergamu, epicentru epidemije, dramatično. Pacienti hlastajo za zrakom, ljudje umirajo ves čas, stopnja smrtnosti pa je kar 13-odstotna, umrlo je že skoraj 4200 ljudi. 

V Furlaniji - Julijski krajini vrhunec epidemije šele pričakujejo, že zdaj pa je umrlo 64 ljudi, kritično zaradi opreme je predvsem na primarni ravni, saj družinskim zdravnikom primanjkuje mask in druge opreme, pripoveduje Italijanska Slovenka Sara Cocetta, ki se je rodila v Gorici, medicino študirala v Vidmu, zdaj pa je družinska zdravnica v Furlaniji - Julijski krajini in se v Londonu ter Bologni izpopolnjuje na področju paliativne medicine. 

Zdravniki ne morejo ostati neprizadeti ob prizorih groze, obupa, ko ljudje trpijo, tudi umirajo sami. Cocetta pripoveduje: "To je pač strašljivo, ker so ti bolniki kužni in stiki s svojci niso mogoči, da bi jih tolažili oziroma pozdravili. Skuša se vsekakor tudi v teh primerih ohraniti človečnost in ustvariti stik oziroma pomagati."

Ob tem poudari, da je veliko število okuženih tudi med zdravstvenim osebjem. 25 zdravnikov je pokojnih zaradi covida-19, med temi je 12 družinskih zdravnikov. Zdravniki so se sicer na epidemijo začeli pripravljati konec januarja. Prve težave so bile, ker je bilo takrat še veliko primerov gripe, pravi Cocetta, tako je bilo težko postaviti diagnozo, saj je temeljila le na epidemiološkem kriteriju, to je potovanje na Kitajsko oziroma stik z osebami, ki so se pred kratkim vrnile iz Kitajske. "Imeli smo primere nestrpnosti do kitajske manjšine, čeprav Kitajci, ki bivajo v Italiji, prihajajo večinoma iz dveh regij – Džedžjang in Fudžjan cca. 600–700 km od Vuhana. Večina teh Kitajcev so že druga ali tretja generacija in so mogoče le nekajkrat odšli na Kitajsko."

Posebne družinske enote bodo na domu odločale, kdo potrebuje v bolnišnico

V Lombardiji je morilska pandemija ušla nadzoru, zato medicinsko osebje, sicer vajeno vsega, pa česa takšnega še ni doživelo, kriči: "Pripravite se, da se ne boste znašli v takšnem peklu, kjer primanjkuje tako ljudi kot materiala, bolnišnice pa so natrpane do zadnjega hodnika in sejne sobe." Vsi zdravniki so na okopih, vsi pomagajo, pravi Cocetta. "V intenzivnih oddelkih ne dežurajo več samo anesteziologi, ampak tudi kolegi iz ostalih specializacij, ker drugače ne bi šlo."

Veliko pacientov si želi obiskati zdravnika, kar pa ni vedno mogoče "zaradi primanjkljaja zaščitnih sredstev". Te dni so uvedli posebne enote družinskih zdravnikov, ki bodo na domu obravnavali hujše primere oziroma tiste, za katere je treba presoditi, ali potrebujejo hospitalizacijo ali ne. "Nujno je, da populacija dojame, da zaradi izrednih razmer ambulante in bolnišnice ne delujejo kot ponavadi in da je to potrebno za zaščito pacientov in zdravstvenih delavcev."

Cocetta pripoveduje, da je vsaka regija pripravila načrt tako, da je ukinila rutinsko delo v zdravstvu in se preusmerila k zdravljenju covida-19. "V Lombardiji je to že pred časom prekoračilo sposobnost reakcije zdravstvenega sistema in bolnike pošiljajo v druge regije. Po zadnjem scenariju se bolnišnice širijo še z vojaškimi šotori oziroma preureditvijo razstavišč."

V določenih bolnišnicah na najbolj kriznih območjih Lombardije so postavili omejitve za sprejem na intenzivne oddelke, poudari Cocetta. "Kot v vojnem scenariju na intenzivno zdravljenje sprejemajo bolnike, ki imajo večjo možnost preživetja. Ne gre zgolj za starostno omejitev, ampak za celotno obravnavo klinične slike bolnika, zato zadeva ni tako enostavna, čeprav se skuša vsem zagotoviti, kolikor se da, primerne terapije."

Zdravljenje traja od 14 do 21 dni, bolnišnice zato pokajo po šivih

Število okuženih je eksplodiralo, že 70 tisoč so jih našteli v Italiji, nihče ni pričakoval, da bodo morali zdraviti toliko bolnikov naenkrat, večina pride v bolnišnice še s pljučnico in takoj potrebujejo kisik. Covid-19 je tako bolezen, ki v marsičem dnevno preseneča zdravnike, čeprav so v zelo kratkem času izvedeli ogromno, raziskave se množijo, te pa pomagajo zdravnikom. 

Družinska zdravnica Cocetta pravi, da ima covid-19 tri lastnosti, ki zlahka preobremenijo zdravstveni sistem. Prvič, hitro se širi in je pri večini bolnikov v blagi obliki, zato ti lahko okužijo, ne da bi se zavedali, veliko število oseb. Inkubacijska doba je kar dolga, tako da ima oseba lahko dalj časa stike z ostalimi, ne da bi vedela, da jih tako ogroža. Drugič, potek bolezni je zelo nepredvidljiv in se lahko klinična slika bolnika spremeni v parih urah. In tretjič, ko je bolnik sprejet na intenzivno nego, potem tam ostane od 14 do 21 dni. "To je zelo dolgo in prispeva k temu, da se bolnišnice hitro preobremenijo, zato je treba ustvarjati nove intenzivne oddelke, kolikor se da. Pri zdravljenju se uporabljajo razni terapevtski protokoli, nekateri pa so šele v eksperimentalni fazi."

Če je sprva veljajo, da zbolijo in umirajo starejši, zdaj varni niso niti mladi. "O tem je veliko teorij, ni pa definitivnega odgovora. Zanimivo je, da je bolezen hujša pri moških in pri teh, ki imajo prekomerno telesno težo."

Protokole testiranja dnevno spreminjajo, reagentov zmanjkuje

Kriteriji za testiranje covida-19 se nenehno spreminjajo, pravi Cocetta. "Spopadamo se tudi s težavami nabave reagentov, ki so potrebni za testiranje. Civilna zaščita je že odšla reagente iskat v druge italijanske regije. Tako na primarni ravni sum javimo na oddelek za preventivo in javno zdravstvo in potem oni določijo, če bodo pacienta testirali ali ne."

Cocceta ob koncu Slovencem svetuje, da se strogo držijo navodil, naj prenesejo nujno potrebno izolacijo, naj razložijo predvsem starejšim, ki s težavo sprejmejo omejitve, da je to res potrebno in naj ne pozabijo na umivanje rok, dezinfekcijo mobilnega telefona. "Skratka, več ljudi se bo držalo navodil, manj časa bo potrebnega, da se vse to konča."