Nevarnost za množično krajo osebih podatkov?

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti izvajanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ugotovilo, da aktivnosti ministrstva za delo in Skupnosti centrov za socialno delo niso bile dovolj učinkovite. Od ministrstva zahtevajo sklenitev akta z notranjim ministrstvom, ki se bo nanašal na zagotavljanje informacijske varnosti.

Načrtovanje uvedbe novega sistema ni bilo ustrezno, priprave na uvedbo pa ne dovolj učinkovite, ugotavlja sodišče, je povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, ali si osebe z dohodki, ki celo presegajo povprečno plačo, dejansko ne morejo same zagotoviti socialne varnosti in blaginje, kar je bilo izhodišče politike socialnega varstva.

Ne glede na izhodišča reforme sta bili namreč v okviru novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev načrtovani na primer tudi pravici do otroškega dodatka in do znižanega plačila vrtca, ki pripadata tudi tistim iz osmega in devetega dohodkovnega razreda. Povprečni mesečni dohodek na osebo v osmem dohodkovnem razredu znaša od 82 do 99 odstotkov, v devetem dohodkovnem razredu pa nad 99 odstotkov neto povprečne plače, je spomnil.

Sodišče ocenjuje, da bi bilo pri načrtovanju tako korenite spremembe glede ureditve socialnih transferjev smiselno natančno določiti, katera pravica predstavlja socialno pravico in katera predstavlja zgolj transfer, ki ni namenjen zagotavljanju osnovne socialne varnosti. Obenem po njegovih ocenah obstaja tudi tveganje, da ministrstvo za delo ne bo zaznalo nepooblaščenega vpogleda ali celo posega v osebne podatke posameznikov, vključno s potencialno množično krajo osebnih podatkov.

Ministrstvo za delo v fazi načrtovanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni izvedlo vrednostne ocene slabosti predhodne ureditve socialnih transferjev in predvidenega učinka novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev, v reviziji opozarja računsko sodišče.

"Žal ni mogoče primerjati stroškov financiranja vseh pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s stroški financiranja po predhodni ureditvi, čeprav smo za uvedbo sistema porabili vsaj osem milijonov evrov, od tega dva milijona evrov za programske rešitve," je povedal Vesel.

Sodišče ugotavlja tudi, da niso bile natančno določene posamezne naloge in realno določeni roki za njihovo izvedbo, finančni in terminski načrti za zagotovitev informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa niso bili pregledni in vnaprej natančno določeni.

Ministrstvo pri pripravah na uvedbo novega sistema ni izvedlo aktivnosti tako, da bi število vseh načrtovanih dodatno potrebnih javnih uslužbencev na centrih za socialno delo pravočasno sklenilo pogodbe o zaposlitvi ter bi bili pravočasno in dovolj usposobljeni.

Prehitro odločali o pravicah?

Obenem so centri za socialno delo različno hitro odločali o pravicah – od 60 do 1300 odločb na posameznega uslužbenca v prvih treh mesecih uporabe zakona. "Ta podatek predstavlja veliko tveganje za različno odločanje o istovrstnih pravicah. Zamude so nastale kljub 27.000 naduram v prvih treh mesecih," pravi Vesel.

Do začetka uporabe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v januarju 2012 pa po ugotovitvah sodišča ministrstvo za delo tudi ni vzpostavilo učinkovite informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev. "Ključna programska rešitev je bila prepozno uvedena in ni delovala ali pa je delovala z motnjami," je spomnil.

Zaradi ne dovolj učinkovitih aktivnosti, povezanih z uvedbo sistema, novi sistem odločanja, čeprav se je predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pripravljal že vsaj od leta 2006 ter je bil prvotni rok za začetek njegove uporabe z novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prestavljen za sedem mesecev, ni bil v celoti uspešno vzpostavljen, izhaja iz revizije.

Računsko sodišče po Veselovih besedah zahteva, da ministrstvo za delo v 90 dneh začne postopek sklenitve akta z ministrstvom za notranje zadeve, v katerem bodo določene odgovornosti posameznega ministrstva, javnih uslužbencev in morebitnih zunanjih izvajalcev za zagotavljanje informacijske varnosti ter delovanje informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev.