Razprava med kandidati in kandidatko za predsednika republike, ki jo je vodila Nataša Pirc Musar, je potekala o več področjih. Med drugim so kandidati odgovarjali na vprašanje, ali menijo, da ima funkcija predsednika republike pomanjkljivosti. Arhar v sistemu in funkciji predsednika republike ne vidi nobene pomanjkljivosti. Kritičen pa je bil Bebler in naštel, da predsednik republike nima ustavnega veta ter da mora zakon najprej podpisati, čeprav meni, da je neustaven, in šele nato lahko sproži ustavno presojo tega zakona, tudi imenovanje ministrov na predlog predsednika vlade bi prepustil predsedniku republike kot tudi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta. Opozoril je na funkcijo poveljnika obrambnih sil, ki jo ima predsednik republike, katere opravljanje mu onemogoča zakon. Po desetih letih predsednik republike še deluje brez zakonske podlage, je sklenil Bebler. Brezigarjeva je na to temo dejala, da so funkcije predsednika republike določene v ustavi, za njihovo spreminjanje pa bi bil potreben širok konsenz.
Ob vprašanju meje s Hrvaško je Brezigarjeva menila, da incidenti ne pripomorejo k reševanju odprtih vprašanj in da je čas, da se medijska diplomacija konča. Glede sporazuma ali arbitraže o meji je ocenila, da je arbitraža mnogo težja, zlasti pa pomeni, da se državi nista znali dogovoriti. Arhar je opomnil na odprta vprašanja s Hrvaško: meja, varčevalci Ljubljanske banke in Nuklearna elektrarna Krško. Čas za arbitražo je ocenil kot neugodnega. Bebler meni, da vprašanje meje s Hrvaško ne bo rešeno pred letom 2004 in da bo potrebno najprej rešiti težave varčevalcev Ljubljanske banke, nato vprašanje elektrarne in kot zadnje vprašanje meje. "Nobena arbitraža nam ne bi prisodila toliko morja, kolikor ga je posadka Drnovška v pogajanjih z Račanom," je dejal Bebler. Meni, da se bo pogajalski položaj Slovenije okrepil s članstvom v EU.
Različnih mnenj so bili predsedniški kandidati tudi glede vmešavanja predsednika republike v gospodarstvo. Brezigarjeva meni, da se predsednik države ne more mešati v gospodarstvo, vendar lahko ima svoje mnenje. Kreft pa je opozoril, da ne gre izbirati med tujim in domačim kapitalom, temveč da je v nacionalnem interesu potrebno razlikovati med socialno odgovornim in neodgovornim kapitalom. Kreft je na področju gospodarstva zagovarjal idejo odgovornega lastnika. Ravno nasprotno Arhar meni, naj se predsednik republike vmešava v gospodarstvo, a tako, da akterje nagovori, kajti meni, da je predsednikova beseda dobrodošla. Bebler bi se ob gospodarskih vprašanjih oglašal na povabilo, da o njih spregovori, s ciljem doseči višjo stopnjo nacionalnega konsenza, ki presega strankarsko ločevanje. Meni, da je potrebno banke in zavarovalnice obdržati v večinski državni lasti.
