V decembru največ spletnih prevar, škode že za 2,5 mio

Največ spletnih prevar je še vedno investicijskih, na drugem mestu je takoimenovani "fishing" oziroma kraja podatkov, ki jih uporabljamo za vstop v spletno banko ali socialna omrežja. Na tretjem mestu pa so prevare pri spletnih nakupih. Kaj je značilno zanje? Kako jih prepoznamo, kako ukrepati, če se vas nekdo okrade? Za 24ur Dejstva direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo razlaga, da je za investicijske prevare značilno, da goljufi ponujajo zelo hitre zaslužke v zelo kratkem času oziroma z zelo majhnimi vložki: "To preprosto ne obstaja in zelo hitri zaslužki tudi zelo redko obstajajo." To je torej prva stvar, na katero moramo biti pozorni. Zapomnite si stari rek: če je predobro, da bi bilo res, verjetno ni. 

Pri ribarjenju goljufi ponavadi zlorabijo logotip institucij, ki jim ljudje praviloma zaupajo, denimo Pošte Slovenije, Finančne uprave, banke, potem pa po SMS ali elektronski pošti pošljejo poziv, v katerem vas prosijo za podatke ali celo gesla, lahko tudi davčno številko. Vedeti morate, da denimo banka od vas nikoli ne bo zahtevala bančnih podatkov, zato bodite na to pozorni. Še bolj pa na drug tip "fishing" zlorabe, svari Zadravec Caprirolo: "To pa je, ko nas pozovejo, naj naložimo aplikacijo za neko storitev." Na ta način lahko pridejo do vsega premoženja, ki ga imamo. 

Nikdar in nikoli torej svojih osebnih podatkov nikamor ne vnašajte. Če dobite tak poziv, nemudoma pokličite v svojo banko ali institucijo, od koder naj bi prišel, in preverite, ali so ga res poslali. Odgovor bo, tako v Združenju bank, zelo verjetno ne. Zato ne nasedajte takšnim trikom, kot tudi ne finančnim ponudbam o zadolževanju. Po podatkih Banke Slovenije za leto 2024 je bilo največ potrošniških kreditov sklenjenih ravno v zadnjem mesecu, iz česar lahko sklepamo, da se nekateri za darila zadolžijo. 

Svetovalka za osebne finance Ana Vezovišek pojasnjuje da se je v decembru težko izogniti vsem možnostim, ki obstajajo: potrošniški krediti, limiti, nove bančne kartice. A vedeti je treba: "Gre za dolg, ki ga bomo odplačevali v novem letu, v letu upanja, da bo drugače." 

"Zato je bolj pametno, da se namesto, da se zadolžujemo, morda znotraj družine dogovorimo, kdaj se bomo obdarovali in na kakšen način," svetuje psihologinja Andreja Poljanec. Ni torej nujno, da darila otrokom prinesejo vsi trije dobri možje, saj je to za mariskateri družinski proračun prevelik zalogaj, poleg tega se s pretiranim obdarovanjem izgublja praznični čar. 

Veliko pametneje je, da že med letom, pravi Vezovišek, naredimo seznam daril za ljudi, ki so nam blizu. Da smo torej že med letom pozorni, kaj si želijo, si to zapišemo in morda celo kupimo vnaprej. Ne pa da čakamo na zadnje tedne, zadnje trenutke, ko smo časovno pod pritiskom in v stresu. V raziskavi, ki so jo opravili, so ugotovili, da večina ljudi za darila zapravi med 20 in 50 evri osebo, o čemer smo podrobneje pisali včeraj, obdari pa od pet do 15 drugih.

Med nami so seveda tudi takšni, ki jim za praznike ni lepo. Pogosto pozabljamo na družine v stiskah, družine, v katerih je prisoten alkoholizem, nasilje. "Na ljudi, ki vedo, da ne bodo mogli doživeti te topline v odnosih," pripoveduje Poljanec: "V družinah, kjer je ves čas neko manipuliranje, šikaniranje, psihično nasilje ali fizično ... Tam je več nevarnosti, da z darili in pretiranim nakupovanjem iščejo neke stranske izhode, ob katerih vseeno dobiš nek občutek veselja." 

Ranljivi vse bolj pa smo čisto vsi tudi finančno, za goljufe smo v času sodobnih tehnologij in družbenih omrežij vse lažje tarče. Po podatkih različnih evropskih in svetovnih analitikov v resnici največ podatkov ali zlorab podatkov pride skozi vrata socialnih omrežij, ki jih seveda posredujemo sami, vendar v okviru naših aktivnosti, komunikacij na družbenih omrežjih. Razvoj tehnologije nam je zagotovo oljašal življenja, a je tudi prevarantom ponudil številna nova orodja. 

Morda bi bilo najbolje, da bi za praznike omejili fizične in spletne nakupe, opravili res tiste nujne, potem pa odločili telefone in se spomnili na tiste, ki jim v teh dneh ni najlepše. Vsak med nami ima v bloku ali pa v ulici nekoga, ki je osamljen. In to niso le starejši, vdovci, invalidi. Med njimi je vse več mladih. Veliko lahko storimo zanje, če jim namenimo nekja svojega časa, lahko je tudi kratek obisk ali klepet, zaključuje Poljanec: "Praznični čas je tisti, v katerem najlažje širimo sočutje, osamljenih pa z majhnimi gestami pozornosti odvzamemo slabe občutke. Pa četudi le samo za nekaj trenutkov."