V Ribnici betonski zid ali ograja okrog romskih naselij

Poleg povprečnine dobijo občine, v katerih so evidentirani Romi, dodatni denar. Do letošnjega marca njegova poraba ni bila nadzorovana, pravila glede tega, za kaj ga lahko porabijo, pa očitno nekaterim županom niso bila povsem jasna.

Eno od vprašanj, naslovljeno na Urad vlade za narodnosti, je bilo denimo, ali se sme denar, ki ga občine dobijo za Rome iz državnega proračuna, porabiti za gradnjo betonskega zidu okrog romskega naselja. To je zanimalo Sama Pogorelca, župana občine Ribnica, kjer po zadnjih ocenah živi skupno v treh naseljih, to so Goriča vas, Lepovče in Otavice, od 200 do 250 Romov. Kot pravi danes Pogorelc, je bil urad takrat do take gradnje zadržan. Kljub temu od ideje ni odstopil. "Ne želim graditi zidov, želim graditi mostove. Vendar dokler bo v naši državi normalno, da je streljanje nekaj popolnoma normalnega, da je uzurpacija tujih zemljišč popolnoma nekaj normalnega in da nismo podrli še enega objekta, potem kaj drugega kot zid pač ne pride v poštev."

Pogorelc v tem ne vidi problema getoizacije, pač pa rešitev za ljudi, ki živijo v bližini romskih naselij. "Romi nekako zasedajo ne samo občinska zemljišča, ampak tudi zemljišča, ki so v lasti fizičnih oseb, za katera ljudje plačujejo davek in jih seveda ne morejo niti uporabljati. Zato pač neka ograja ali zid. Neka meja pač mora biti," nam razlaga Pogorelc, ki gradnjo napoveduje prav z denarjem, namenjenim za Rome. 

Pa bo za to, tudi po sprejetju Šutarjevega zakona, res dovoljeno porabiti denar? Na Ministrstvu za javno upravo nam glede tega niso dali jasnega odgovora. Kot nam odgovarjajo, se bo v primerih, kot so gradnje ograj okrog romskih naselij, "v vsakem konkretnem primeru presojalo, ali so sredstva porabljena skladno z določili zakona ali ne, torej ali je ukrep, ki je predmet financiranja, uporabljen v skladu zakonodajo, ki daje pravno podlago za izvedbo ukrepa, ali ne".

Občina Ribnica je dobila v zadnjih petih letih, oziroma od leta 2021, ko so začele občine dobivati denar za Rome, 896.053 evrov. Letos skoraj 280.000 evrov.

Romi, s katerimi smo se pogovarjali, pa se sprašujejo, ali je šel del tega denarja morda tudi v gradnjo bazena v Ribnici. Župan Pogorelc to odločno zanika. "Lahko bi pa v končni fazi tudi šel. Zakaj? Saj tudi Romi, najbrž otroci, uporabljajo bazen." 

A v primerih, kot so bazeni oziroma javna kopališča, teh sredstev ni mogoče uporabiti za njihovo gradnjo. Glede tega je stališče Ministrstva za javno upravo bolj jasno. 

Pogorelc, ki vnovič poudarja, da denar za Rome ni šel za bazen, našteva, za kaj vse so ga porabili: "Šel je predvsem za integracijo za javna dela tako preko centra za socialno delo, potem javna dela na Komunali Ribnica, potem za razne delavnice Rdečega križa Ribnica, Rokodelskega centra in tako naprej, pa tudi za postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta." Med drugim je občina iz tega denarja plačala cepljenje potepuških psov v romskih naseljih, nazadnje je dala za to 5.100 evrov.

Mimo romskega naselja Žabjak - Brezje v novomeški občini pelje cesta Mirna Peč–Novo mesto. Del ceste ima pločnik in kolesarsko stezo. Nekateri Romi iz naselja, med katerimi je Zoran Grm, se razburjajo, ker da je šel denar namesto v romsko naselje v obnovo ceste ter gradnjo pločnika in kolesarske steze.

Resda jo uporabljamo mi, ampak uporabljajo jo tudi drugi, ki niso Romi, se jezi Grm. "Ta denar je bil namenjen za Rome, da se nekako zrihta romsko problematiko. Se pa od tega denarja ni delalo nič," pravi Grm. 

Roman Brajdič temu pritrjuje. Pelje nas skozi Brezje, da bi nam pokazal, v kakšnih razmerah živijo. S prstom pokaže na javno razsvetljavo. "A vidite, imamo javno razsvetljavo, 15 metrov stran smo mi, pa nimamo elektrike."

Novomeški župan Gregor Macedoni je prepričan, da želijo nekateri z dvomi glede porabe denarja diskreditirati delo občin in županov. Kot pravi, je cesta Novo mesto–Mirna Peč državna cesta, zato občina ni financirala tega projekta, glede porabe denarja, ki ga dobijo za Rome, pa: "V novomeški občini smo pripravili poročilo, ki je javno dostopno in izkazuje, da damo skoraj pol milijona za izobraževanje. Potem damo v program zaposlovanja in manjši del tudi v infrastrukturo, torej v urejanje dostopa do elektrike in nekaj manjših popravil cest v romskih naseljih."

Občina Novo mesto je dobila za reševanje romske problematike iz državnega proračuna v zadnjih petih letih 3.098.742 evrov, od tega za letošnje leto 966.231 evrov, kar je največ med občinami. 

In zakaj s tem denarjem niso zagotovili elektrike vsem Romom? Macedoni odgovarja, da nobenemu državljanu Slovenije ni občina napeljala elektrike v hišo in tudi ne zgradila vodovodnega priključka. Kot pravi, so elektriko in vodo pripeljali v vsa romska naselja v Novem mestu. "Zdaj bo treba pa Rome opolnomočiti, da bodo tudi legalno naredili objekte in priključili objekte na javno infrastrukturo."

20.a člen Zakona o financiranju občin določa, kaj vse je mogoče financirati z denarjem, namenjenim Romom. Med drugim, določa zakon, investicije, povezane s prostorskim urejanjem romskih naselij, investicije v komunalno opremljanje romskih naselij, reševanje stanovanjskih problemov Romov, denar je namenjen tudi za njihovo izobraževanje, štipendiranje itn. Če do marca občinam ni bilo treba poročati Uradu vlade za narodnosti za kaj so ga porabili, bodo to odslej morale storiti, denar pa so dolžne porabiti strogo namensko. 

Na podlagi ta teden sprejetega Šutarjevega zakona bo lahko šel denar po novem tudi za sofinanciranje stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih, kot so določeni v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter v zakonu, ki ureja varstvo pred požarom. Občine bodo lahko denar namenile tudi za nadzorne sisteme in ostale oblike varovanja v romskih naseljih.

Če se občine novih pravil glede namenske porabe denarja ne bodo držale, bodo lahko ostale brez njega. 

In koliko tega denarja je 25 občin s 83 romskimi naselji dobilo od leta 2021, ko so ga torej začele prejemati, ter koliko ga lahko pričakujejo prihodnje leto? V zadnjih petih letih so dobile skupno 29.431.051 evrov, letos 9.204.587 evrov. Po podatkih ministrstva za javno upravo ga bodo prihodnje leto dobile približno pol milijona več kot letos, in sicer 9.765.097.

Ribniška občina je med tistimi, ki denarja, ki ga dobijo za reševanje romske problematike, ne porabijo v celoti. Predlani ji je ostalo 101.000 evrov, lani skoraj polovica denarja, ki ga je dobila za Rome, in sicer 129.000 evrov. Denar so prenesli v letošnji proračun. 

Zakaj denar ostaja, če nekateri Romi še vedno nimajo elektrike, niso priključeni na vodovod in nimajo urejene kanalizacije? Ribniški župan Pogorelc pojasnjuje, da bi ta denar z veseljem porabil za komunalno infrastrukturo v romskih naseljih, a da tega ne bo storil, dokler bo v romskih naseljih kriminal. "Dokler bo v romskih naseljih kršenje, bom rekel javnega reda in miru, dokler se bodo dogajale vse te prezgodnje nosečnosti in v končni fazi spolne zlorabe. Takih področij absolutno ne bom podpiral. In tukaj je sedaj država tista, da najprej uredi, kakšen je hišni red, potem pa bomo z veseljem tudi to področje uredili."

Za izboljšanje življenjskih razmer Romov ne gre le denar, ki ga iz državnega proračuna dobijo občine, ampak ga za Rome namenjajo tudi Urad vlade za narodnosti in ministrstva. V primerjavi z letoma 2020 in 2021 so se sredstva, namenjena reševanju romske problematike, v primerjavi z letošnjim letom približno potrojila. Letos bo tako dala države za Rome 26.771.000 evrov.

Od tega denarja je največ prispevalo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in sicer 11.239.950 evrov. Ta denar je šel za predšolsko vzgojo, večnamenske romske centre kot inovativna učna okolja, glavnina pa za osnovne šole, ki jih obiskujejo Romi, in sicer skoraj 9,9 milijona evrov.

Medtem ko država daje za Rome milijone, se Romi sprašujejo, kam gre denar. Kritičen je tudi Svet romske skupnosti. "Glede na to, koliko denarja se namenja občinam za potrebe romske skupnosti, ugotavljamo, da pravzaprav nekega razvoja v nekaterih naseljih ni. Torej, to je tisto, kar mi tudi ves čas opozarjamo in se sprašujemo, kako to, da v teh naseljih ni nobenega napredka na področju komunalne infrastrukture," pravi predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc.

Kritika in dvomi v porabo denarja niso uperjeni le v župane posameznih občin, ampak tudi v delovanje Sveta romske skupnosti oziroma njegovega predsednika Jožeka Horvata Muca. 

Svet romske skupnosti zastopa interese Romov na državni ravni, daje predloge, pobude državnim organom ter skrbi za ohranjanje romskega jezika in kulture. Ustanovljen je bil na podlagi Zakona o romski skupnosti. Sedež ima v Murski Soboti, njegov prvi predsednik pa je Jožek Horvat Muc. Na tem položaju je bil od leta 2007 do 2010 ter ponovno od leta 2017, skupno 11 let.

Financira ga država oziroma Urad vlade za narodnosti. Letos je dobil 470.000 evrov, v zadnjih petih letih skupno 2.096.500 evrov.

Lani je šla približno četrtina sredstev, to je 107.000 evrov, za njegovo delovaje."Ta denar gre za zaposlene. Potem so tukaj zajeti stroški pisarne, kar pomeni, da se tekoče stroške plačujejo. Potem so tukaj zajete sejnine in potni stroški za člane sveta romske skupnosti, ki pač morajo opraviti tudi neke seje in tudi izredne seje. In pa delovanje sveta na terenu," pojasnjuje Horvat Muc, kam gre denar, ki ga dobijo od države.

Kot pravi, sam ni zaposlen, tako določa statut, zaposleni sta le dve osebi, to sta računovodkinja in strokovna delavka. "V letu 2024 sem sklenil pogodbo in takrat sem dobil na mesec nekje 450 evrov neto, v letu 2025 pa 700 evrov, torej neto. To je moj honorar oziroma pogodba, ki sem jo sklenil s Svetom romske skupnosti kot nekdo, ki svetuje v svetu."

Pripadajo mu tudi sejnine in potni stroški. Koliko je dobil tega denarja, ne ve. "Kaj jaz vem, če je to 70 evrov na ene potne stroške za recimo za Ljubljano ali pa ali pa celo za Novo mesto."

Glavnina denarja gre, pojasnjuje, za javne razpise, na katera se lahko prijavijo romska društva in zveze. Od 422.000 evrov, kolikor je lani dobil od države, je bilo za javne razpise namenjenih 310.000 evrov. Na razpisih pa sta uspešna tudi Zveza Romov Slovenije, ki je v zadnjih dveh letih dobila po podatkih Erarja 323.876,75 evra, in romsko društvo Romani Union. Kot je razvidno iz Erarja, so bili prejemki društva v zadnjih petih letih približno 242.000 evrov, od tega je dobil prek javnega razpisa Sveta romskih skupnosti 14.600 evrov. Predsednik obeh, Zveze romov Slovenije in romskega društva Romani Union, je Horvat Muc, ki je torej hkrati tudi predsednik sveta, ki deli denar.

Na vprašanje, ali v tem vidi kaj spornega, Horvat Muc odgovarja, da se s tem, kdo bo izbran na razpisu, ne ukvarja on, ampak neodvisna komisija. Kljub vsemu je na koncu Svet romske skupnosti tisti, ki odloča, kdo bo denar dobil.

Medtem ko Horvat Muc kot predsednik društva Romani Union, katerega ustanovitelj je in ga vodi 35 let, v društvu, kot pravi, ni zaposlen, pa je zaposlen na Zvezi Romov Slovenije. Pove, da je njegovo plačilo odvisno od tega, kako uspešna je zveza na razpisih. "Sem zaposlen, ampak vsako leto se pogodba sklene na novo, odvisno, kakšni so razpisi. Na mesec dobim 1.100 neto, saj to ni neka skrivnost." Je bil pa pred leti pogojno obsojen na štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, in sicer, ker je s službeno kartico Zveze Romov Slovenije plačal različno blago v trgovini, gorivo ter gostinske storitve v višini dobrih 1.800 evrov.

V zvezi z današnjimi kritikami Romov, ki se sprašujejo, kam vse gre denar, ki ga dobi Svet romske skupnosti, Horvat Muc pravi, da mora vsako kritiko, ki jo kdo izreče, tudi dokazati. "Lahko vsakdo kadarkoli pride in preveri račune." Zoran Grm iz novomeškega romskega naselje Brezje razlaga, da je z njim večkrat poskusil vzpostaviti stik. "Kličem ga kot predstavnik Romov v Novem mestu, a se mi ne oglaša, ne meni kot še marsikomu drugemu ne." Horvatu Mucu zameri tudi to, da je, kot pravi, pozabil na Rome z Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Na spletni strani Urada vlade za narodnosti je med drugim zapisano: "Na uradu izvajamo strokovne naloge v zvezi s položajem, pravicami, obveznostmi in razvojnimi možnostmi italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, potrebne za uresničevanje odgovornosti in obveznosti Vlade Republike Slovenije na podlagi Ustave Republike Slovenije in veljavnih predpisov, če to ne spada na področje drugih državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri opravljanju nalog sodelujemo z upravnimi organi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami." Glede na zapisano bi pričakovali, da je prav Urad vlade za narodnosti, ki ga vodi vršilka dolžnosti vodje Danica Polak Gruden, tisti, ki ima o položaju Romov, njihovi vzgoji, izobraževanju, zaposlovanju, socialni vključenosti najširšo sliko. Iz odgovorov na naša konkretna vprašanja, ki nam jih je poslal, pa lahko razberemo, da urad ne ve niti tega, koliko Romov je pri nas evidentiranih.

Res, da se urad ukvarja z zadevami, ki ne spadajo na področje drugih državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti, a urad je tisti, ki pripravlja, kot je zapisano na njegovi spletni strani, "analize, gradivo, pobude in predloge za seje vlade." Torej o Romih. Zadnje poročilo vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji pa se nanaša na leto 2022.

Svet romske skupnosti sicer ocenjuje, da živi danes v Sloveniji med 7.000 in 12.000 Romov.