Naslovnica

V Sloveniji ni posledic černobilske katastrofe

, 17. 07. 2024 18.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Prvič ste v Černobil prišli dva meseca po nesreči. Kakšna je bila takrat slika?

Z delegacijo mednarodne agencije za atomsko energijo smo s helikopterjem preleteli žareč oziroma tleč reaktor, slika pa je bila zelo žalostna. Šlo je za zbiranje prvih vtisov, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Koliko ljudi je zaradi nesreče umrlo neposredno?

Neposredno je umrlo 31 gasilcev, ki v resnici niso vedeli, zakaj so umrli. Skušali so pomagati pri odpravi neposrednih vzrokov požara. Umrli pa so zaradi visoke doze ionizirajočega sevanja.

Podatki o žrtvah posledic nesreče so danes petnajst let po nesreči precej različni. Ukrajinci trdijo, da posledice nesreče čuti poltretji milijon ljudi, Rusi pravijo, da je nesreča povzročila neznatno škodo, številke o žrtvah zaradi raka in drugih bolezni so precej različne... Kaj je pravzaprav res?

Takratna Sovjetska zveza je pri odpravi posledic nesreče zaposlila nekaj sto tisoč likvidatorjev. Šlo je za mlade fante, ki so pomagali pri čiščenju reaktorja oziroma pri odpravljanju kontaminiranih področij. Imeli so na izbiro delati nekaj minut v najbolj kontaminiranem območju in potem takoj zapustiti vojsko. Mnogi so to sprejeli zato, ker jim nihče ni povedal, da so posledice lahko katastrofalne. Približno deset odstotkov jih je tudi umrlo, vzroki za njihovo smrt pa so povezani z radioaktivnim sevanjem.

Kakšne so lahko posledice takšnega sevanja in predvsem, kako dolgo lahko trajajo?

Te posledice pravzaprav trajajo še danes. Likvidatorji so bili ena vrsta žrtev katastrofe, v drugi vrsti pa so bili ljudje, ki so bili tako blizu nesreče, da so v prvi fazi vdihavali radioaktivni jod, ki je predvsem pri malih otrocih in odraščajoči mladini v večini prizadel žlezo ščitnico. Pokazala se je neposredna povezava med izpostavljenostjo sevanju in boleznijo ščitnice, ki so se pri nekaj sto do nekaj tisoč otrocih razvile pozneje, deset do petnajst let po nesreči.

Radioaktivni oblak se je raztezal nad vso Evropo. Tudi v Sloveniji smo se spraševali, ali smo bili izpostavljeni sevanju...

Seveda smo bili, vsa Evropa je bila izpostavljena. Če primerjamo populacijo Ukrajincev in Belorusov, ki so živeli na območjih, ki so bila močno kontaminirana s Černobilom, lahko mirno trdim, da je bilo v Sloveniji sevanje najmanj tisočkrat manjše in zato ni mogoče pripisati nobenih posledic černobilske katastrofe v Sloveniji.

Po svetu, v Rusiji in Litvi, še vedno delujejo takšni reaktorji kot so bili v Černobilu, po nekaterih podatkih naj bi jih bilo še trinajst. Ali so ti reaktorji potencialno nevarni?

Ti reaktorji so potencialno nevarnejši od reaktorjev, ki imajo drugačno tehnologijo, kakršno ima tudi jedrski reaktor v Krškem, ki ima zaščitni hram. V primeru nesreče v sredici reaktorja bi vsa radioaktivnost ostala znotraj reaktorja in se ne bi razširila v okolje kot se je to zgodilo v černobilski nesreči.