Dopisnik pojasnjuje, da sta v slovenski ustavi priznani samo dve manjšini - 3000 Italijanov in okrog 7000 Madžarov -, ostale pa so neavtohtone manjšine, ki uživajo državljanske pravice. "Mlačen odziv Borisa Frleca na zahtevo Dunaja, da se s protokolom prizna obstoj ostanka nemške in avstrijske manjšine, je pred dvema letoma pripeljal tudi do odstopa nekdanjega zunanjega ministra, t.i. kulturni sporazum z Avstrijo pa je popolnoma negotov," je dodal hrvaški novinar.
"Slovenci zakonodajalci Hrvate, čeprav so najštevilčnejša jugoslovanska manjšina v Sloveniji, obravnavajo kot ostanek industrijskih migracij," je poudaril dopisnik. Ob tem je dodal, da je bil prav Pahor med pobudniki zahteve, "naj Hrvaška prizna, da so Slovenci v Zagrebu in Istri avtohtoni, torej da niso doseljenci, in da jih je Tuđman vrgel iz ustave, česar do danes ni popravila deklarirano proevropska nova hrvaška oblast".
Dopisnik se nato vpraša, ali v Sloveniji živijo avtohtoni Hrvati. Kot navaja, je Avstrija že v 14. stoletju Gorjance in Belo krajino pripojila Kranjski, na to območje pa je v prihodnjih stoletjih naseljevala uskoke iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije, povečini katolike, in s tem krepila obrambni zid proti Otomanom. Kot nadaljuje, je zanimiva dokumentirana zgodovina kostelskih uskokov, naseljenih v dolini Kolpe