Vrhunec: Bolniki bodo morda občutili le ukrep glede racionalizacije pri nadurah

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin ocenjuje, da se v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana niso pravočasno odzvali na krizo. "Kljub našim opozorilom in kljub zmanjševanju denarja za poslovanje so še vedno povečevali stroške," je na opozorila UKC Ljubljana o pomanjkanju sredstev odgovoril Fakin.

"Vsi vemo, da kriza traja že tri leta in v tem času ne gre povečevati stroškov, treba se je pogajati za nižje cene," poudarja Fakin. Kot je pojasnil v izjavi za medije, so v UKC Ljubljana v prvi polovici tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani oskrbeli 600 bolnikov manj, stroške pa povečali za okoli pet milijonov evrov – polovico na račun večjih materialnih stroškov, polovico pa na račun kadra. V največji slovenski bolnišnici je po Fakinovih besedah od začetka preteklega leta do konca junija zaposlenih okoli 200 ljudi več.

Generalni direktor ZZZS opozarja tudi na nesorazmerno velik delež nezdravstvenih delavcev v UKC Ljubljana v primerjavi z drugimi bolnišnicami. Od okoli 7500 zaposlenih je nekaj manj kot 2000 nezdravstvenih delavcev, kar je po Fakinovih ocenah v primerjavi z drugimi bolnišnicami skoraj tisoč preveč. Tu Fakin vidi rezervo za vse tiste programe, za katere posamezni predstojniki omenjajo, da jih je treba dodatno financirati.

Kot pojasnjuje Fakin, UKC Ljubljana sicer v zadnjih letih prejema vsako leto več sredstev, izjema je le leto 2011, ko je zaradi varčevalnih ukrepov prišlo do manjšega zmanjšanja finančnih sredstev. Leta 2006 je zavod prejel 288,8 milijona evrov, leta 2010 385,3 milijona evrov, lani pa 382,9 milijona evrov. Kot je zatrdil Fakin, zavod letos ne bo prejel manj kot lani.

Rešitev za UKC Ljubljana Fakin vidi v odgovornem managementu, po njegovih besedah je namreč težava v notranji organizaciji UKC Ljubljana.

V prvih šestih mesecih tega leta so v UKC zabeležili 6,6 milijona evrov primanjkljaja, ob koncu leta pa bo po ocenah izguba znašala 15 milijonov evrov.

Fakin z zvezi s tem pravi, da je imel UKC Ljubljana tudi lani ob istem času štiri milijone evrov izgube in so za konec leta prav tako napovedovali 15-milijonsko izgubo, a nato niso beležili tako visoke. Obenem je Fakin zavrnil tudi navedbe UKC Ljubljana, da so v okviru programa za obvezno zdravstveno varstvo ZZZS lani opravili za 14 milijonov evrov neplačanih ali premalo plačanih storitev. Kot odgovarja Fakin, bi bila v tem primeru izguba UKC Ljubljana ob koncu preteklega leta večja od štirih milijonov evrov.

Fakin se je prav tako odzval na navedbe nekaterih v UKC Ljubljana ob zdravljenju poškodovanih v balonarski nesreči, da obstajajo velike razlike med dejanskimi stroški zdravljenja težkih opeklin in zneskom, ki ga prizna zdravstvena blagajna. Navedbe je označil za manipulacijo in pojasnil, da ZZZS za težke bolnike, ki jih ne morejo vnaprej predvideti, nameni okoli 88 milijonov evrov dodatnih sredstev na leto. Poškodovani v balonarski nesreči sodijo mednje, UKC Ljubljana pa mora potem ta sredstva glede na potrebe razporediti med klinike, je pojasnil Fakin.

UKC Ljubljana do nižjih stroškov poslovanja tudi z ukinjanjem nadur

V UKC Ljubljana bodo stroške poslovanja skušali znižati predvsem z racionalizacijo pri nadurnem delu in pri cenah zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo nekatere druge institucije, je po seji sveta zavoda pojasnil generalni direktor Simon Vrhunec. Vodstvo zavoda mora sanacijski program pripraviti v enem mesecu.

Na seji sveta UKC Ljubljana so med drugim obravnavali poročilo o poslovanju zavoda v prvi polovici leta. Svetniki so danes po Vrhunčevih besedah potrdili predlog rebalansa finančnega načrta za letos, ki ne predvideva primanjkljaja. Po mnenju predsednice sveta UKC Ljubljana Elde Gregorič Rogelj je sicer rebalans nerealen, a se bodo skušali temu čim bolj približati.

Vrhunc meni, da se da to "popolnoma izničiti, če bo klinični center dobil plačane vse opravljene storitve in enako količino denarja iz zdravstvene blagajne kot lani".

Sanacijski program, ki ga morajo pripraviti po dogovoru na današnji seji sveta zavoda, bo usmerjen v ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani. Gregorič Rogljeva pojasnjuje, da je zavod že učinkovito zmanjšal predvsem stroške gotovih zdravil in nezdravstvenih storitev, treba pa je sprejeti še določene ukrepe za obvladovanje stroškov dela. Do konca leta bodo skušali po njenih besedah obvladovati zaposlovanje, saj je UKC Ljubljana ciljno število zaposlenih presegel za 155. Ob tem zatrjuje, da to ne napoveduje odpuščanja zaposlenih.

Na prihodkovni strani pa so ukrepi po njenih pojasnilih povezani s plačilom programa, ki ga UKC Ljubljana opravi. "Mi v sanacijskem programu pričakujemo predvsem opredelitev tistih vzrokov na strani financiranja, ki skozi leta povzročajo razkorak med prihodki in odhodki – v prvi vrsti zaradi večjega števila zdravljenih bolnikov v kliničnem centru glede na število, ki je priznano po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije," je pojasnila.

Vrhunec je ob tem sicer poudaril, da so v zadnjih letih obvladali stroške dela in ti ne naraščajo kot v preteklosti, da pa imajo še problem pri stroških materiala in storitev.

Ukrepov po Vrhunčevih trditvah bolniki ne bodo občutili oziroma ne bodo slabše zdravljeni, občutili bodo morda le ukrep glede racionalizacije pri nadurah. Obenem pa Vrhunc zagotavlja, da zaradi ukinjanja nadurnega dela ne predvidevajo podaljševanja čakalnih dob.

Vrhunec je tudi zavrnil navedbe Sama Fakina, da je UKC Ljubljana v prvi polovici tega leta oskrbel manj bolnikov, stroške pa povečal. Kot pravi Vrhunc, so v ambulantni dejavnosti letos zabeležili 13.000 bolnikov več, v hospitalni dejavnosti pa več kot 1000 bolnikov več kot v enakem obdobju lani. Po njegovih besedah prav tako presegajo program pri diagnostičnih storitvah.

Svetniki so danes obravnavali tudi analizo izvajanja tržne dejavnosti in pravila za izvajanje samoplačniških storitev. Po Vrhunčevih besedah se možnosti za večje povpraševanje za te storitve nakazujejo.

Čakalne dobe, ki jih svetniki vsakokrat obravnavajo, pa se po navedbah Gregorič Rogljeve skrajšujejo, kritične pa med drugim ostajajo operacije kolen in hrbtenice ter nekateri urološki posegi.