V skladu z uredbo ne obstaja intervencijska cena za mleko, po kateri bi država bila dolžna odkupovati ta proizvod, ampak je za nov tržni red značilna ciljna cena za mleko. Ta ni zavezujoča za nikogar, vendar država po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francija Buta želi, da jo kmetje oziroma njihove organizacije dosežejo v pogajanjih z mlekarnami. Ciljna cena je v uredbi določena v višini 71 tolarjev za liter v mlekarno oddanega mleka z 3,7 odstotka mlečne maščobe in po trditvah kmetijskega ministra višja od povprečne ciljne cene v skupni evropski tržni ureditvi za mleko in mlečne proizvode, kjer trenutno dosega nekaj prek 65 tolarjev za liter. Po pričakovanjih ministra naj bi se na pogajanjih dogovorili o približno taki ceni, kakor je veljala do sedaj, in sicer z vsemi dodatki za kakovost in spodbudami. Sicer pa bi Slovenija po Butovih besedah skladno s pogajalsko zavezo Bruslju morala tržni red za mleko in mlečne izdelke uveljaviti že v začetku leta 2000 oziroma s polletnim odlogom sredi prejšnjega leta, zato ni smiselno podaljševati veljavnost stare uredbe, kakor to želijo oziroma zahtevajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije oziroma Zadružni zvezi Slovenije.
Usklajevalna skupina za pripravo kriterijev o oblikovanju odkupne cene mleka (vsebnost maščob in beljakovin, število mikroorganizmov in somatskih celic), ki jo sestavljajo predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Sindikata kmetov Slovenije in Združenja govedorejcev Slovenije, je v drugi polovici decembra pripravila predloge izhodišč za pogajanja z mlekarnami o odkupnih pogojih mleka. Skupina je predlagala osnovne kriterije za oblikovanje izhodiščne cene mleka za pogajanja. Po pojasnilu predsednika usklajevalne skupine pri ZZS Jožeta Strgarja so ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali tudi podaljšanje veljavnosti stare uredbe o določitvi elementov odkupne cene mleka, dokler ne bodo usklajena stališča pridelovalcev in odkupovalcev mleka. Predlog so utemeljili z dejstvom, da proračun za leto 2001 še ni sprejet in tako niso opredeljene višine direktnih plačil in nadomestil ter subvencije za prevoze iz oddaljenih in težje dostopnih območij.
Ker po besedah predsednika kmečkega sindikata Marjana Gorenca še ni znana cena, po kateri bodo mlekarne s 1. januarjem, ko začne veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke, odkupovale ta najpomembnejši proizvod v domačem kmetijstvu, zahtevajo vnovični sestanek z mlekarnami 3. januarja. Če takrat ne bo uspešnega dogovora, bodo po trditvah Gorenca morali ustaviti oddajo mleka. Rejci so tudi opozorili, da se soočajo z visoko rastjo cen repromateriala, poleg tega pa se pojav BSE pozna na trenutno kar 30-odstotnem zmanjšanju porabe govejega mesa, zato niso prepričani, da je raven ciljne cene v Sloveniji prava
