Z današnjim dnem začenja veljati zakon o odškodninski shemi za izbrisane. A slednje še ne pomeni, da se bo izplačevanje odškodnin že lahko začelo. Zakon se bo namreč začel uporabljati pol leta po njegovi uveljavitvi, torej junija prihodnje leto.
Zakon, ki ga je Slovenija morala sprejeti na zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice, predvideva, da bodo do odškodnine upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje bodisi s slovenskim državljanstvom.
Do odškodnine bodo upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev naj bi po navedbah notranjega ministrstva obsegal več kot 25.000 ljudi.
Poleg denarne odškodnine bodo izbrisani med drugim upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in do državne štipendije.
Odškodninsko shemo je na nekaj zadnjih zasedanjih obravnaval tudi odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izpolnjevanje odločb evropskega sodišča. Na zadnjem zasedanju na začetku septembra je zakon pozdravil in odločil, da uresničevanje sodbe evropskega sodišča glede izbrisanih ne potrebuje več okrepljenega nadzora.
Še vedno pa Slovenija čaka na odločitev evropskega sodišča v tožbi, s katero Mustafa Kurić in še pet drugih pritožnikov od Slovenije zahtevajo odškodnino za materialno škodo. Odločitev v tej zadevi bi namreč lahko pokazala, ali je Slovenija s sprejetjem omenjenega zakona zadovoljila sodišče.
Kdaj bi lahko evropsko sodišče odločilo o omenjeni zadevi, ni znano. Na sodišču so za zdaj povedali le, da časovni okvir, v katerem bi lahko sodišče izreklo sodbo, ni določen.