Demokrati so z dogovorom zadovoljni, republikanci pa nekoliko manj, saj nekateri še vedno menijo, da bi morali, čeprav le z glasom večine, ohraniti popolno oblast. Dogovor je primer brez precedensa v zgodovini ameriškega dvostrankarskega sistema, saj je doslej zmagovalna stranka dobila odločilno besedo in vsaj do naslednjih volitev oblikovala senatno politiko. Senat je bil sicer nazadnje in edinkrat razdeljen točno v sredini leta 1881, ko je bilo v njem 37 demokratov in 37 republikancev, vendar je to trajalo le nekaj mesecev. K republikanski popustljivosti pri pogajanjih je pripomoglo dejstvo, da imajo do 20. januarja, ko bo zaprisegel novi predsednik ZDA George Bush mlajši, glas večine v senatu demokrati, saj je Al Gore še vedno podpredsednik.
Naslovnica
V ZDA bodo delili oblast
New York, 06. 01. 2001 00.00 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Senatni voditelji ameriške Republikanske in Demokratske stranke so dosegli zgodovinski dogovor, v skladu s katerim si bodo zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50 sedežem do prihodnjih kongresnih volitev leta 2002 delili oblast. Obe stranki bosta imeli tako v senatnih odborih enako število predstavnikov, vendar bodo položaj predsednika v vseh odborih ohranili republikanci, ki bodo imeli s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem v senatu odločilni glas večine.
