George Bush mlajši, ki je lanskega novembra dobil najmanj glasov temnopoltih volilcev v zgodovini republikanskih kandidatov, se je udeležil praznične slovesnosti v osnovni šoli Kelso v Houstonu, ki jo obiskujejo pretežno temnoplti učenci. Volilna statistika kaže, da je Bush v Teksasu prepričal le 5 odstotkov temnopoltih volilcev, na nacionalni ravni pa je demokratski kandidat Al Gore za vsakega Bushevega temnopoltega volilca dobil devet na svojo stran. K izboljšanju ugleda novega predsednika ZDA med temnopoltimi pa ni niti najmanj pomagala povolilna zmeda na Floridi, med katero so prišle na dan obtožbe o namernem onemogočanju temnopoltih volilcev, da oddajo svoj glas. Bush je po volitvah obljubil, da bo na položaju predsednika zacelil rane in gledal tudi na interese temnopoltih, čeprav so ti množično glasovali proti njemu. Med drugim zaradi tega, ker je med kampanjo obiskal univerzo Boba Jonesa, na kateri je Ashcroft prejel častni doktorat. Univerza Boba Jonesa je šele pred kratkim odpravila prepoved rasnega mešanja, homoseksualci in katoliki pa tam še vedno nimajo kaj iskati. Bushu zamerijo tudi molk ob zahtevah po umiku konfederalne zastave, simbola sužnjelastniškega juga, s strehe državnega kongresa v Južni Karolini.
Bush je v šoli obljubil, da bo poslušal tudi trpeče Američane in ne samo uspešne ter zatrdil, da je do mogoče enakosti prti le z dobrimi šolami. Ob Bushevi strani je stal njegov kandidat za šolskega ministra Rod Paige, ki je temnopolt, in zatrdil, da Bush razume pomen praznika in spomina na Martina Luthra Kinga. Izbira Ashcrofta za pravosodnega ministra pa po mnenju temnopoltih voditeljev kaže drugačno sliko. Ashcrofta v torek čaka težavno zaslišanje pred senatnim odborom za pravosodje. Čeprav bo najverjetneje potrjen, pa ga čakajo neprijetna vprašanja, med drugim tudi glede njegovega odnosa do temnopoltih in preteklosti. Ashcroft je postavljal ovire imenovanjem črnih sodnikov ter hvalil borce za konfederacijo, zaradi česar temnopolti nanj gledajo bolj kot na provokacijo kot pa na ponujeno roko sprave s strani Georga Busha.
Predsednik Bill Clinton je praznik proslavil na Univerzi okrožja Kolumbija v Washingtonu, kjer je z lastnim zgledom s pleskarskim čopičem v roki pozval Američane, naj zmanjšajo razne napetosti s prostovoljnimi delovnimi akcijami v dobro skupnosti. Kot svojo največjo željo ob odhodu s položaja je Clinton pudaril potrebo po poenotenju Amerike in odpravi rasne neenakosti. Osrednja praznična slovesnost je bila kot vedno v Ebenezerjevi baptistični cerkvi sredi črnskega predela Atlante, kjer je King včasih maševal. Njegova vdova Coretta Scott King je Američane pozvala k ohranjanju duha njenega moža z nenasilnimi zahtevami po miru, strpnosti in enakosti. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi Kingov nekdanji sodelavec Andrew Young, ki je zbrane pozval, naj se sprijaznijo z dejstvom, da bo Bush kmalu postal predsednik ZDA, čeprav bi raje tam videli Ala Gora.
Tudi letošnji praznik dokazuje, da so ZDA še vedno daleč od deklarirane rasne enakosti, saj rasizem nikakor ni odpravljen, čeprav je uradno prepovedan. V Južni Karolini so državni uslužbenci letos sploh prvič praznovali, v prestolnici Columbiji pa se je zbralo kakšnih tisoč ljudi, ki so protestirali proti južnjaški zastavi. Ta je bila v skladu z dogovorom sicer sneta s strehe državnega kongresa, vendar preseljena na dvorišče, kjer kljubujoče še naprej plapola. Čeprav zagovorniki zastave trdijo, da zanje predstavlja spomin na padle vojake, pa je bila odločitev o postavitvi na streho kongresa sprejeta v znamenje kljubovanja gibanju za državljanske pravice v 60. letih prejšnjega stoletja. V zvezni državi Virginija so letos končno uslišali pritožbe temnopolte skupnosti in državni praznik v čast generalov nekdanje konfederacije Roberta Leeja in Stonewalla Jacksona prestavili na zgodnejši datum. Doslej so ga praznovali skupaj z dnevom Martina Luthra Kinga, kar je temnopolte seveda jezilo.
