Ekskluzivno poročilo članice odprave in novinarke 24UR Maje Roš:
Alpinista sta po osemdnevni kalvariji sestopila v bazni tabor. V dežju vse do višine 5500 metrov in nato v močnem sneženju sta se uspešno aklimatizirala do višine 6800 metrov. Čeprav sta načrtovala vzpon še 400 metrov višje, jima je načrte prekrižala megla in velika nevarnost plazov.
Potem ko sta včerajšnjo noč prebila v sneženi luknji tri metre pod snegom, brez spalnih vreč in s premočenimi oblačili ter danes le za nekaj sekund ušla snežnemu plazu, sta po štirih urah sestopila 3300 metrov nižje, v bazni tabor. Datum prvenstvenega vzpona pa bo odvisen od razmer v steni, ki trenutno plezanju niso naklonjene. "Lahko rečem, da je to bila ena mojih težjih aklimatizacij, a Nanga Parbat ne dopušča klasične aklimatizacije, kjer lahko računaš na dobro vreme. Lahko rečem, da je bila aklimatizacija dobra, čeprav z obilico slabega vremena. Predvsem zadnja dva dneva sta bila kritična. Včeraj sva se izgubljala v snežnih plazovih, bivakirala v snežni luknji, danes pa opravila morda še najbolj tvegan sestop po plazovitem terenu, celih 3300 metrov, kar je za primerjavo južna stena Lotseja. Lahko sva srečna, da sva na varnih tleh," je dejal Humar.
Kako je potekal sestop?
Po šestih dneh, ko smo vedeli, da sta Tomaž in Aleš vsa premočena na gori, da ju zebe in da zaradi megle bolj tipata po steni, je napočil za živce najhujši dan.
Ko sta okoli enih popoldne včeraj javila, da ne moreta ne nazaj ne naprej, je postalo jasno, da bodo naslednje ure dolge.
Njuno razpoloženje je nihalo, a le enkrat, ko sta v snegu kopala luknjo, ki jo je sproti zasipaval sneg, sama pa sta bila že vsa prezebla in izčrpana, je bilo čutiti senco dvoma v Tomaževem glasu.
Bodrili smo ju tako iz baznega tabora, kot Stipe iz ABC. Me tri z Ando in Natašo vso noč. Okoli enajstih zvečer smo ugasnili generator, v računalnikih je bilo še za šest ur baterij, tako da smo jima lahko prebirale maile in pošiljale tja gor glasbene želje. Odgovarjala sta včasih melanholično, Tomaž je enkrat že malo dremal, Aleš je bil bolj veder, drugič sta se šalila, peli smo, se pogovarjali.
"Za tiste, ki morate ostati budni, nočni progam iz baznega tabora. Kakšna glasbena želja?" Naš spanec je preganjal mraz – z radijsko postajo v roki pod milim nebom in gledamo tja gor, Njo, ki se jasni. Čisto počasi slači tančice s sebe in nekaj po polnoči se razgali v luninem siju. Sveže pobeljena. Ob petih jo obsije jutranji sij – kot bi zardevala z vrha navzdol. Vsi se zavemo da bo danes usmiljena.
