Zahodnoevropske uprave za jedrsko varnost tudi ugotavljajo, da v zadnjih šestih letih slovenska vlada ni pripravila nobene vaje iz jedrske varnosti na vsenacionalni ravni in jo zato spodbujajo, naj jo organizira. Pomanjkljivosti v Zahodni Evropi vidijo tudi v področni nacionalni zakonodaji iz leta 1984, ki jo je država podedovala od nekdanje Jugoslavije in ki po ugotovitvah WENRA ni popolnoma v skladu s prakso v Zahodni Evropi. Slovenija novo zakonodajo že pripravlja, v njej pa naj, kot poziva WENRA, imetnika licence jasno opredeli kot odgovornega za varnost ter poleg tega jasno definira vlogo in pristojnosti zadevnih vladnih teles.
Zelo naklonjene so zahodnoevropske uprave za jedrsko varnost sami nuklearki v Krškem. Kot ugotavlja WENRA, so v edini slovenski nuklearki varnosti zavezani in vedno odprti za varnostna priporočila zahodnoevropskih organizacij. WENRA sicer nuklearko spodbuja, naj okrepi razmeroma majhne inženirske kapacitete, ki so odvisne od zunanje podpore, in ji iz tega razloga priporoča, naj obdrži tesne stike s tujimi področnimi organizacijami. Pri tem bi bilo priporočljivo okrepiti stike z zahodnoevropskimi nuklearkami, je zapisano v poročilu.
V dokumentu je tudi navedeno, da je slovenska nuklearka grajena podobno kot Westinghousove jedrske elektrarne v ZDA, Belgiji, Švici, Južni Koreji in Braziliji.