
Skupni obveščevalni odbor senata in predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki je že v torek za zaprtimi vrati sprožil zaslišanja v zvezi s pomanjkljivim delom obveščevalnih in varnostnih agencij pred 11. septembrom 2001. Predsednik senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti demokrat Bob Graham s Floride je v sredo dejal, da jim je njihovo osebje, ki že od februarja letos zbira podatke in zaslišuje priče, pripravilo več podatkov, kot so pričakovali. Kljub temu bodo zaslišanja nadaljevali.
Agencije ne sodelujejo med seboj
Nekateri obveščevalni strokovnjaki kritizirajo kongresnike in senatorje in pravijo, da preveč hitijo, saj je treba podatke najprej obdelati, spoznati, kaj je v njih, in šele nato bo moč zastaviti prava vprašanja oziroma predlagati učinkovite rešitve. Graham je sicer že v sredo predlagal ustanovitev posebne agencije, ki bi skrbela za obdelavo podatkov. Američani so namreč pred 11. septembrom vedeli, da se pripravljajo napadi teroristov Al Kaide, posamezne obveščevalne službe pa, da so teroristi v ZDA. Ker pa agencije ne sodelujejo med sabo, ni podatkov nihče povezal, da bi dobil pravo sliko. Za to naj bi teoretično skrbel novoustanovljeni Urad za domovinsko varnost pod vodstvom Toma Ridgea, vendar ta nima na voljo vzvodov moči, da bi CIA ali FBI prisilil, da bi mu posredovala informacije.
Doslej zaslišali 200 oseb
Kongresno osebje je medtem v sredo nadaljevalo zbiranje podatkov in zasliševanje prič. Doslej so zaslišali okoli 200 uslužbencev obveščevalnih in varnostnih agencij ter pripravili na stotine tisočev strani dokumentov, kar za kongresnike predstavlja preobsežno domače branje. V sredo so zaslišali agentko FBI iz Minnesote Coleen Rowley, ki je avgusta zaman zahtevala podrobnejšo preiskavo domnevnega udeleženca v pripravah na napad 11. septembra Zakariusa Musauija, vendar je centrala v Washingtonu ni uslišala. Rowleyjeva je pretekli mesec direktorju FBI Robertu Muellerju poslala kritično pismo, ki je prišlo v javnost in dodatno prizadelo ugled FBI. Zaslišanja pa opravljajo tudi drugi odbori. V četrtek naj bi senatni odbor za pravosodje zaslišal Rowleyjevo in direktorja FBI Muellerja, skupni obveščevalni odbor pa namerava poleg njiju zaslišati še Coferja Blacka, ki je 11. septembra vodil protiteroristično skupino CIA. Black je pred leti pomagal ujeti enega najbolj znanih mednarodnih teroristov Carlosa.
Kritiki napovedanega povečanja kontrole na mejah izpostavljajo dejstvo, da se vlada problema loteva z napačnega konca. Terorističnih napadov 11. septembra ni povzročilo pomanjkanje informacij o posameznikih, ampak dejstvo, da informacij ni nihče uspel obdelati. Z ustvarjanjem novih baz podatkov bo teh še več, ljudi in sistema, ki bi jih obdelovali, pa nimajo.