ZDA in Velika Britanija zagovarjata spremembo sankcijskega režima tako, da bi sprostili dotok civilnega blaga v Irak in s tem zmanjšali revščino Iračanov, ki so pod sankcijami že od leta 1990. Poleg tega pa naj bi po drugi strani zaostrili nadzor nad dotokom blaga za vojaško uporabo. "Ključni elementi britanskega predloga kažejo, da se bodo sankcije le zaostrile, ne bo pa prišlo do izboljšanja gospodarskega položaja v Iraku. Irak tak predlog zavrača, kar ga dela povsem nerealnega, poleg tega pa je v nasprotju z načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Iraka. Rusija ne more sprejeti takšnega predloga, zato je podala svojega, ki vsebuje jasne kriterije za in odpravo sankcij, ko bo Irak privolil v vrnitev mednarodnih inšpektorjev na osnovi resolucij VS," je med drugim dejal Lavrov.
Britanski veleposlanik Jerremy Greenstock je napovedal, da si bo do 3. julija odločno prizadeval, da pride do dogovora, ob tem pa je zavrnil ruski predlog. Greenstock je v svojem govoru namignil, da bi bilo morda to v interesu Rusije, ki kot proizvajalka in izvoznica nafte nima nič proti visokim cenam. "Nihče od nas ne sme dovoliti, da nacionalni gospodarski interesi zadržijo sprejem pozitivnih ukrepov za iraško ljudstvo," je dejal Greenstock.
Osnovna razlika med ameriško-britanskimi zahtevami je, da mora Irak najprej privoliti v vrnitev mednarodnih inšpektorjev, ki so bili pregnani konec leta 1998, šele nato pa bi se lahko pogovarjali o odpravi sankcij, če se izkaže, da Irak ne ogroža sosed in drugih držav z orožjem za množično uničevanje. Rusija pa se s svojim predlogom približuje iraškim zahtevam, vendar ne popolnoma. Irak zahteva takojšnjo odpravo sankcij in zavrača vrnitev inšpektorjev, Rusija pa v zameno za inšpektorje obljublja jasen urnik odprave sankcij. V primeru, da dogovora ne bo, se lahko zgodi, da Irak nafte, ki jo od 1. junija ne prodaja, tudi v bodoče ne bo prodajal.
