Več bolnišnic sklepalo nezakonite pogodbe z zdravniki?

V Splošni bolnišnici Ptuj je več kot sto kosov opreme in naprav pod hipoteko, saj je bolnišnica z njimi morala zavarovati nekaj več kot 550.000 evrov davčnega dolga, ki ga nima s čim plačati, je prejšnji teden poročalo Delo.

Dolg, ki ga je inšpekcija odkrila v letu 2011, so povzročile nezakonite pogodbe s popoldanskimi obrtmi zdravnikov, kakršne je po navedbah Dela v letih 2010, 2011 in 2012 sklepalo vsaj še 20 zdravstvenih zavodov po vsej državi, a je davčna inšpekcija doslej pregledala le ptujsko.

V davčni upravi (Dursu) ne morejo posredovati podatkov o konkretnih davčnih zavezancih zaradi varovanja davčne tajnosti. So pa pojasnili, da pri opravljanju nadzorov davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve ugotavljajo nepravilnosti tudi v zvezi z izplačili zdravnikom.

V postopkih se po navedbah Dursa ugotavlja, da so bolnišnice zdravnikom plačevale opravljanje storitev dežurstva, opravljanje občasne zdravniške službe, opravljanje operacij, razne specialistične dejavnosti in drugo na podlagi računov, ki so jih zdravniki izdali kot samostojni podjetniki (s. p.). Gre za zdravnike, ki so bili v teh bolnišnicah zaposleni ali pa so bili zaposleni v drugih javnih zavodih in so pri zavezancu za davek le občasno opravljali zdravniško službo.

Kot navajajo na Dursu, se v postopku inšpekcijskih pregledov ugotavlja, da tovrstna plačila v resnici predstavljajo izplačane plače zdravnikom, ki so v delovnem razmerju pri zavezancu za davek oziroma predstavljajo plačila po podjemni pogodbi zdravnikom, ki so v delovnem razmerju pri drugih javnih zavodih. Ob tem so potrdili, da razpolagajo z informacijami, da je bil omenjen način poslovanja izveden v več javnih zavodih, pri katerih bodo "izvedene ustrezne aktivnosti davčne uprave".

Ptujska bolnišnica se je pritožila

Ptujska bolnišnica se je na odločbo davčne uprave glede dolga pritožila na drugostopenjski organ, torej na ministrstvo za finance. Kot je pojasnila v. d. direktorice Splošne bolnišnice Ptuj Mirjana Busljeta, je odločba davčne uprave postala izvršljiva 22. avgusta letos, a je ptujska bolnišnica podala na Durs vlogo, da se z izvršitvijo odločbe počaka na odločitev drugostopenjskega organa o njihovi pritožbi. "Izdan je bil sklep, s katerim se je naši vlogi odobrilo, zato odločba še ni izvršljiva," je pojasnila.

Potrdila pa je, da je za zavarovanje dolga postavljena hipoteka na bolnišnično opremo. Kot pravi, je morala bolnišnica na zahtevo davčnega organa posredovati seznam opreme v vrednosti nastalega prekrška. Sedanja vrednost posredovane opreme znaša 554.821,06 evra in je ugotovljena na podlagi končnega obračuna amortizacije za leto 2012. Obresti so obračunane po slovenski medbančni obrestni meri v višini 19.587 evrov, plačilo pa je odloženo do odločitve drugostopenjskega organa, to je ministrstva za finance. Ko bodo prejeli odločitev ministrstva, se bodo odločali o morebitnih nadaljnjih korakih.

V Slovenj Gradcu, na Jesenicah in v Topolščici nimajo davčnega dolga

Po besedah direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre pri njih nimajo davčnega dolga. Zatrdil je, da bolnišnica v preteklih letih redno zaposlenim zdravnikom za delo preko polnega delovnega časa ali stanje pripravljenosti ni plačevala preko poslovnih oblik s. p. ali d. o. o.

Tudi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat je navedel, da bolnišnica davčnega dolga nima in da Durs pri njih ni opravil pregleda. Je pa navedel, da je bolnišnica v okviru podjemnih pogodb v letu 2012 izplačala 63.283,28 evra bruto sredstev, v okviru s. p. pa 61.957,78 evra. "Prispevkov iz tega naslova nismo odvajali, saj so bili izdani ustrezni računi," je navedel.

Pojasnil je tudi, da je jeseniška bolnišnica z zaposlenimi torej poleg podjemnih pogodb sklepala tudi pogodbe preko s. p., vendar le za pridobljen dodatni program, saj so tako skrajševali čakalne dobe za posamezne posege in preglede. Večino dodatnega programa so opravili v okviru rednih delovnih obveznosti, manjši del pa so zaposleni opravili v popoldanskih urah ali ob sobotah, zunaj rednega delovnega časa. Z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ takšnega načina plačevanja ne uporabljajo več, je pojasnil.

V bolnišnici v Topolšici so v zadnjih petih letih imeli sklenjeni dve pogodbi za delo preko rednega delovnega časa z dvema zaposlenima zdravnikoma kot s samostojnima podjetnikoma. Bolnišnica je tako od 1. oktobra 2009 do konca julija 2012 po teh pogodbah skupaj z davki izplačala 22.750,80 evra. Kot je sporočil pomočnik direktorja za gospodarske zadeve Bojan Jurca, je bolnišnica davčne obveznosti poravnala, davčnega pregleda s strani Dursa pa ni imela.