Rast prebivalstva prinaša s sabo pomanjkanje, kar je še posebej pereče pri vprašnju dostopa do pitne vode. Na voljo je le še tretjina pitne vode od količin, ki so bile na voljo svetovnemu prebivalstvu leta 1950. Poraba vode narašča dvakrat hitreje kot narašča prebivalstvo. Do danes je s svetovne površine izginila približno polovica vseh izvirnih gozdov. Med leti 1990 in 2000 je bilo uničenih 90 milijonov hektarjev gozdov, vendar je bilo uničevanje, oziroma z drugo besedo industrijsko izkoriščanje, v tem času nekoliko počasnejše kot v 80. letih. Zmanjšuje se tudi rodovitna površina, primerna za kmetijsko obdelavo, zato se povečuje izkoriščanje že obstoječih. Čeprav se je od 70. let do danes število podhranjenih ljudi prepolovilo, pa je danes na svetu lačnih približno 790 milijonov prebivalcev nerazvitih držav in 34 milijonov prebivalcev razvitih ter tako imenovanih držav v tranziciji.
V 20. stoletju je prišlo do velikega preobrata v prometu, ki se je z voda in železnic preselil na ceste in v letala. Število cestnih prevoznih sredstev je od leta 1940 do danes naraslo s 40 milijonov na 680 milijonov. Transport pri tem ostaja eden glavnih vzrokov onesnaževanja okolja. Intenzivna poraba fosilnih goriv je privedla do krepkega porasta emisij ogljikovega dioksida in ustvarjanja učinka tople grede. Emisija CO2 se je od 50. let početverila in grozi s podnebnimi spremembami, kot je segrevanje ozračja, zaradi česar prihaja do dvigovanje morske gladine, poplavljanja priobalnih območij, zmanjševanja pridelave hrane, širjenja nalezljivih bolezni in izumiranja ali preseljevanja živalskih vrst.
