Zimski večeri ARS-ice horule v ljubljanski galeriji Ars, ki so dobili ime po Bohoričevi slovnici Zimske urice, so zamišljeni kot oblika prijaznega druženja vseh, ki jim ni vseeno, kaj bo s slovensko kulturno dediščino, pa naj gre za premično dediščino muzejev in galerij ali za nepremično dediščino slovenskih starodavnih mest, trgov in vasi. Za tako obliko predstavljanja muzejske, galerijske in spomeniške dejavnosti so se na Upravi RS za kulturno dediščino z vodstvom Galerije Ars dogovorili sicer že lani. Z večeri muzejev v galeriji Ars želijo radovedno slovensko javnost opozoriti, da številni slovenski muzeji ponujajo prav tako ali še večje bogastvo, kot ga ponujajo muzeji in galerije v tujini, kamor Slovenci radi zahajamo.
Po besedah Miloša Ekarja muzeji že dolgo niso le zaprašene institucije, v katere bi zašli le redki zanesenjaki ali tu in tam kakšen sključen in zamišljen preučevalec davnine, temveč so mesta živahnega srečevanja in pridobivanja novih spoznanj in znanj za vse, mlade in starejše. Vse večje zanimanje za našo preteklost je živo povezano z našo željo po spoznavanju korenin, vzpostavljanju svojega mesta v dru žbi in širši skupnosti, kar je še posebej pomembno v času, ko se pridružujemo veliki skupini evropskih narodov, v okviru katere bomo morali še posebej paziti, da se naša kulturna dediščina ne bo utopila in pozabila v poplavi vseobjemajočega potrošniškega povprečništva.
