Na naknadnem referendumu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je po neuradnih podatkih proti potrditvi zakonskih sprememb glasovalo 409.262 ali 72,39 odstotka, za potrditev pa 149.028 ali 26,36 odstotka glasujočih. Neveljavnih je bilo 7068 glasovnic oziroma 1,25 odstotka vseh. Nedeljskega referenduma se je od nekaj manj kot 1,6 milijona volilnih upravičencev udeležilo 566.421 oziroma 35,57 odstotka volivcev.
Na uradne izide referenduma, ki jim bodo prišteli tudi glasove, prispele po pošti, bo treba počakati do četrtka, 21. junija. Že zdaj pa je jasno, da so se volivke in volivci na referendumu odločili za zavrnitev novele. S tem so tudi odločili, da zakonodajalec v naslednjem letu ne bo smel sprejeti nobene odločitve v nasprotju z izraženo ljudsko voljo. Na področju umetnih oploditev tako ostaja v veljavi nespremenjeni zakon, ki ga je lani sprejela desnosredinska vlada Andreja Bajuka.
Del slovenskih državljanov se je glede omenjene novele že opredelil na t.i. predčasnem glasovanju, ki je na sedežih okrajnih volilnih komisij potekalo minuli teden od torka do četrtka. Čeprav so prvi objavljeni izidi predčasnega glasovanja kazali na uravnoteženost nasprotnikov in zagovornikov zakonskih sprememb, se je kasneje izid prevesil v prid tistih, ki so glasovali proti uveljavitvi novele. Običajno, je pojasnil tajnik RVK Marko Golobič, so izidi predčasnega glasovanja precej reprezentativen vzorec, tokrat pa je bilo presenetljivo ravno nasprotno in to ne glede na to, da je bilo tistih, ki so predčasno glasovali, nekoliko več kot običajno. Ob razmeroma nizki volilni udeležbi pa je spomnil, da se je tudi vseh dosedanjih referendumov udeležila manj kot polovica volilnih upravičencev. To dejstvo po njegovih besedah sproža nekatera vprašanja o legitimnosti tako sprejetih odločitev, ki pomenijo resen izziv za stroko in politiko.
Za izvedbo referenduma, ki naj bi po začetnih ocenah RVK državo stal 522 milijonov tolarjev, je skrbelo približno 23.000 ljudi. Volišč je bilo 3297, kar je v primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami minulo jesen nekoliko manj, predvsem zaradi sočasno potekajočih prvih volitev v svete četrtnih skupnosti v slovenski prestolnici. V Ljubljani je tako vrata odprlo skoraj sto volišč manj kot doslej, saj so se tokrat meje volišč pokrivale z mejami mestnih četrti. V nekaterih območjih so referendumsko odločanje zmotila tudi neurja s točo. Tako je v volilnem okraju Trebnje voda zalila dve volišči v osnovni šoli Mirna.
Na ministrstvu za notranje zadeve so prejeli 28 prijav o domnevni kršitvi volilnega in referendumskega molka. Šlo naj bi predvsem za raznašanje zloženk po nabiralnikih, to naj bi se dogajalo v Ljubljani, v Krškem in v Slovenj Gradcu. Šest prijav pa so na notranjem ministrstvu dobili zaradi medijskega kršenja referendumskega molka. Če se bo izkazalo, da so prijave kršitev utemeljene, kršitelje čaka najmanj 20 tisoč tolarjev kazni.
Na območju ljubljanske občine so sočasno z referendumom potekale tudi prve volitve v svete 17 novoustanovljenih ljubljanskih četrtnih skupnosti. Po zaprtju 132 volišč na območju ljubljanske občine so okrajne volilne komisije najprej začele preštevati glasovnice s predčasnega glasovanja. Po podatkih mestne volilne komisije se je teh udeležilo nekaj več kot 3000 ljubljanskih volilcev. Na prvih volitvah v svete 17 novoustanovljenih četrtnih skupnosti ljubljanske mestne občine je LDS zmagala v 14, SDS, NSi in ZLSD pa v eni četrtni skupnosti.
Podobno kot v prestolnici, so v nekaterih krajih po Sloveniji ob referendumu odločali tudi o drugih vprašanjih. V Sv. Andražu v Slovenskih goricah so potekale nadomestne volitve za dva člana občinskega sveta, v občini Žužemberk prve volitve v svet vaške skupnosti Hinje, v občini Dobrova Polhov Gradec pa je potekal svetovalni referendum, ali naj občinski svet da soglasje k začetku postopka za ustanovitev samostojne občine Polhov Gradec.