Veleizdaja tudi svetovanje mednarodnim organizacijam

Zgornji dom ruskega parlamenta je z veliko večino glasov sprejel kontroverzen zakon, ki občutno razširja opredelitev zločina veleizdaje. Zločin veleizdaje se po novem ne bo več nanašal le na posredovanje tajnih informacij tujim vladam, ampak tudi na svetovanje ali finančno pomoč mednarodnim organizacijam, ki opravljajo dejavnosti, ki so "uperjene proti varnosti Rusiji".

Poleg veleizdaje zakon predvideva tudi zaporno kazen do štirih let za osebe, ki na nezakonit način – prek ugrabitev, podkupnin ali izsiljevanja – dobijo dostop do državnih skrivnosti.

Sedanji zakon sicer ne obravnava sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ampak kot veleizdajo navaja zgolj aktivnosti, ki "ogrožajo zunanjo varnost" države.
Preden stopi v veljavo, ga mora sicer podpisati tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki po poročanju ruskih državnih medijev zakon podpira.

Zakon omogoča pregon oseb

Ruska opozicija, prav tako kot mnogi aktivisti za človekove pravice in odvetniki, ob tem zaskrbljeno opozarja, da bi nov zakon lahko odprl pot za pregon oseb, ki informacije posredujejo nevladnim organizacijam, kot je Amnesty International, in celo tistim, ki želijo vložiti tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Z zaskrbljenostjo se je na novico o novem zakonu že po potrditvi v dumi odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki opozarja, da razširjena definicija veleizdaje otežuje možnosti pritožbe na odločitve sodišča in omejuje možnosti za razvoj civilne družbe v Rusiji.

Gre sicer za zadnjega v vrsti novih ruskih zakonov, ki omejujejo delovanje mednarodnih organizacij v državi. Nedavno je bil tako sprejet zakon, ki nevladne organizacije, sofinancirane iz tujine, označuje kot "tuje agente", kot zločin obravnava obrekovanje in na črni seznam uvršča vladi nenaklonjene spletne strani.

Številni ruski opozicijski aktivisti opozarjajo, da so tovrstni zakoni del širšega vladnega načrta okrniti delovanje opozicije, ki v zadnjih letih čedalje pogosteje protestira proti Putinu, ki se je po koncu premierskega mandata in predsedniških volitvah maja že tretjič vrnil v Kremelj kot predsednik države.