Ameriški zdravniki vsako leto na novo odkrijejo milijon tristo tisoč rakavih obolenj. Patolog v laboratorij, ki ga pacient nikoli ne sreča, pregleda vzorec bolnikovega tkiva in postavi diagnozo. Pacientu Franku Barreri naj bi zaradi raka na prostati, kot je bolezen prepoznal patolog, prostato operativno odstranili. V operacijski sobi je bilo že vse pripravljeno, ko je zazvonil telefon iz oddelka za patologijo. Ponovni pregled kot las tankih tkivnih vzorcev je pokazal, da je prišlo do napake.
Podobne napake se v Ameriki dogajajo pogosteje, kot so predvidevali. Ko so raziskovalci pregledovali tisoče tkivnih vzorcev po vsej Ameriki, so od prvotno ugotovljenih 75 rakavih obolenj potrdili le enega. Podatki kažejo, da zdravniki vsako peto odkrito rakavo obolenje napačno diagnosticirajo in presodijo kako hitro in v kakšnem obsegu se bolezen širi.
Do napak lahko pride kadar patologi, ki so sicer poznavalci drugih vrst oblik raka, opazujejo tkivne vzorce. Najpogosteje se zmotijo pri odvzetih vzorcih tkiva kože in prostate, prsi in ženskih spolnih organov.
"Diagnoze v veliki večini še vedno postavljamo tako, kot smo to počeli pred 50-imi leti. Specialist patolog mora še vedno pregledati košček tumorja." je povedal dr. Leonard Zwelling iz centra za rakava obolenja v Andersonu. Napačno postavljene diagnoze so glavni razlog, da vedno več ameriških bolnikov z diagnozo raka zahteva mnenje drugega specialista patologa.