Naslovnica

Verheugen pri Ruplu in Bavčarju

Ljubljana, 08. 06. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Sloveniji sta na prvem uradnem obisku predsednik Evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen. Verheugen, se je zjutraj sestal s predstavniki sindikatov. Vstop v Evropsko unijo namreč ne sme biti le cilj, temveč predvsem sredstvo, da bi vsi bolje živeli, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in za 24 ur še dodal, da je "stališče Evropske unije, da je Slovenija pripravljena za vstop v EU, največ omejitev je le na področju prostega pretoka ljudi, delavcev, saj nočejo diskriminirati ostale države, ki kandidirajo. Mi smo temu nasprotovali, ker je to krivično in ni nikakršnega razloga, da bi se Evropa bala 800 tisoč delavcev, ki dela trenutno v Sloveniji."

Evropski komisar za širitev se je srečal tudi z zunanjim ministrom Ruplom in ministrom za Evropske zadeve Bavčarjem, s katerima se je pogovarjal o procesu približevanja Slovenije za članstvo v Evropski uniji. Sogovorniki so izrazili zadovoljstvo nad potekom pogajanj. Po mnenju Verheugena je Slovenija ena najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v EU, zato bi morala pogajanja zaključiti pred koncem leta 2002, opozoril pa je tudi na težave in dejal, da pričakuje, da bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti glede prostocarinskih prodajaln.

Prodi pa se je v četrtek sestal z gostiteljem Drnovškom, predsednikom Kučanom in predsednikom DZ Pahorjem, nagovoril pa je tudi poslance državnega zbora. S Prodijevim obiskom Slovenije se je prvič zgodilo, da je Evropska komisija predstavila stališča o prihodnosti Unije v državi kandidatki. Prodi je zatrdil, da je Komisija delala zelo trdo, da je začetnih sedem let prehodnega obdobja za prost pretok delovne sile znižala na dve.

Predsednik Komisije je po srečanju s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem spregovoril še pred poslanci. Najprej jih je spomnil na njihovo pomembno vlogo v procesu približevanja Slovenije EU, v nadaljevanju pa je predstavil svoje poglede na prihodnost Evrope in odgovarjal na vprašanja poslanskih skupin. Prodi je poudaril, da je slovenski parlament doslej opravil veliko dela pri prevzemanju evropskega pravnega reda, in dodal, da komisija računa na podporo DZ tudi v času, ko bo potrebno ratificirati pristopno pogodbo, kar naj bi se po njegovih besedah zgodilo kmalu. Po njegovem mnenju mora vsaka država članica EU po svoje prispevati k različnosti Unije, saj ta različnost spoštuje in ceni. Evropsko povezovanje torej nikakor ne gre na škodo nacionalne identitete posamezne države, kar je - tako Prodi - še posebej pomembno za Slovenijo, ki je postala samostojna šele pred desetletjem. Slovenija je po njegovem mnenju zelo uspešno izvedla politične in gospodarske reforme, ki so predpogoj za članstvo v EU, v letih samostojnosti je zelo napredovala in postala ena izmed najbolj uspešnih kandidatk.

Prodi in Drnovšek sta po srečanju na Brdu pri Kranju izrazila pričakovanja, da bi Slovenija ob dosedanji dinamiki pridruževanja lahko postala polnopravna članica Evropske unije leta 2004. Drnovšek in Prodi sta govorila tudi o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Unijo. V zvezi z zapiranjem prostocarinskih prodajaln je Romano Prodi izjavil, da je bila odločitev o njihovem zapiranju sprejeta že leta 1998. "Obvezali ste se, da jih zaprete, rok pa ste potem še nekajkrat prestavili. To je del prejšnjega sporazuma in ne tokratnih pogajanj. Kar lahko storimo, je, da poskusimo z ukrepi olajšati pretvorbo poslovanja in zmanjšati škodo, ki je nastala z zaprtjem. To je del naše strategije, da lahko ta manjši, a pomemben problem rešimo," je še povedal Prodi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10