V poročilih o napredku kandidatk za članstvo v EU, ki bodo objavljena 8. novembra, bo Evropska komisija potrdila znaten napredek kandidatk iz Srednje in Vzhodne Evrope kot tudi Malte in Cipra, tako pri političnih kriterijih kot vzpostavljanju tržnega gospodarstva, je pojasnil Verheugen. Opozoril je, da bi z vztrajanjem pri minimalnem uspehu dogovora glede institucionalnih reform, ki naj bi ga dosegli na decembrskem vrha EU v Nici, postavili nove ovire širitvi. Če bi sklepi glede porazdelitve glasov v ministrskem svetu, ki velja za osrednji pogoj za zagotovitev opravilne sposobnosti razširjene unije, izostali za pričakovanji, je to treba vzeti v zakup, je dejal komisar.
Verheugen je bil kritičen do razvoja dogodkov v Turčiji, kjer "politični kriteriji do sedaj sploh niso bili izpolnjeni". Pri tem je omenil zahteve po utrditvi demokracije, pravne države in zagotavljanju človekovih pravic ter menil, da je cilj Ankare, da že leta 2004 začne pristopna pogajanja z EU "izredno ambiciozen".
Na vrhu v Nici ne bo določen rok, do katerega naj bi se končala pristopna pogajanja, ali datum sprejetja novih članic. Verheugnova turneja po prestolnicah držav članic EU - manjkata le še obiska v Luxembourgu in Bruslju - je pokazala, da vse članice za prvi krog širitve zagovarjajo časovni okvir med letoma 2003 in 2005. "Nihče ne stoji na zavori, tudi Španija ne," je dejal Verheugen. Zaradi nekaterih manevrov v dosedanjih pogajanjih je bila španska vlada deležna suma, da zavlačuje, da bi Španiji ohranila milijardne subvencije iz strukturnih skladov EU.
Verheugen je politični napredek srednje- in vzhodnoevropskih kandidatk ocenil pozitivno. "Stabilnost demokracije je zagotovljena, koraka nazaj se ni bati." Tako naj bi bile vidne izboljšave tudi pri zaščiti narodnostnih manjšin, predvsem glede ruske manjšine v Latviji. Z izjemo Bolgarije in Romunije so vse kandidatke vzpostavile tržna gospodarstva, ki v celoti funkcionirajo. Nekatere od njih so takorekoč že sposobne vzdržati pritisk konkurence v EU. Verheugen pa je kot glavni problem izpostavil težave pri vzpostavitvi uprave, ki bo jamčila za učinkovito izvajanje pravnega reda EU, poleg tega pa so tudi velike pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu. Pri tem je komisar omenil pomanjkanje strokovnega kadra in korupcijo, kar predstavlja velike ovire za tuje investicije. Po njegovih besedah je poleg tega neizogibno zagotoviti učinkovito varovanje novih zunanjih meja EU, "sicer bodo notranje meje ostale".
Evropski komisar je izrazil zadržanost glede možnosti, da bi države, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, kmalu vstopile v EU. Po njegovih besedah je odločilno, da Pakt stabilnosti za JV Evropo z menjavo oblasti v Srbiji začne polno delovati. Resda je bila v paktu že nakazana perspektiva za članstvo teh držav v EU, vendar pa se ne gre prenagliti. "Najprej moramo videti, če je cilje pakta mogoče uresničiti in če so te države sposobne medsebojnega sodelovanja."
Verheugen je napovedal, da bi bil neuspeh vrha v Nici "negativen signal" za kandidatke, ki bi unijo prisili, da bi na drug način prepričljivo dokazala, da s širitvijo misli resno. Posvaril je pred tem, da bi prehod na odločanje z večino postavili za edino merilo pri ocenjevanju širitvene sposobnosti unije. Brez dvoma bi bil nadaljnji razvoj unijinega pravnega reda otežen, če bi tudi po širitvi na številnih političnih področjih še naprej veljalo načelo soglasja. Po drugi strani pa so države kandidatke prav tako naklonjene integraciji kot sedanje članice. Tudi če bi pravila odločanja večidel ostala nespremenjena, ni nobenega razloga za domnevo, da ministrskemu svetu grozi trajna blokada, je zagotovil Verheugen.
