Besede so premalo, da bi lahko izrazila, kako zelo je pomoč, ki sem je bila deležna v najtežjih trenutkih svojega življenja, spremenila tok mojega vsakdana in predvsem življenja mojih dveh otrok. Sem mama dveh otrok, s katerima živim sama. Življenje nam ni prizaneslo. Bili so dnevi, ko nisem imela niti za kruh. Dnevi, ko sem se spraševala, ali bomo preživeli teden. Ko sem skrivala solze pred otroki in se trudila, da ne bi čutila stiske, ki me je dušila.
V tistem najtemnejšem obdobju, ko nisem več videla izhoda, sem po naključju – ali pa po sreči – naletela na pomoč, ki je ne bom nikoli pozabila. Iz dna srca se zahvaljujem Zvezi Anita Ogulin s humanitarnim programom Veriga dobrih ljudi ter preminuli Aniti Ogulin, ki je postala simbol upanja za mnoge izmed nas. Brez njihovega razumevanja, srčnosti in hitrega odziva ne vem, kje bi bili danes.
Pomoč, ki smo jo prejeli, ni bila samo finančna ali materialna. Bila je predvsem človeška. V tistem, ko sem se počutila najmanj vredno, sem bila slišana. Ko sem čutila sram, sem bila sprejeta z razumevanjem. Ko sem dvomila vase, sem dobila zagon, da vztrajam. Ko sem bila sprejeta na fakulteto, kar je bil zame izjemen dosežek, sem to zmogla prav zaradi občutka, da nekdo verjame vame. In z vami mi to uspeva – dobila sem samozavest in zagon, da zmorem in grem naprej. Da iz sebe lahko naredim še veliko več in da bom lahko nekoč jaz tista, ki bo nekomu postala luč, kot ste vi postali meni.
Vsak paket hrane, ki smo ga prejeli, je bil več kot samo paket. Bil je simbol, da nismo pozabljeni. Ko ni bilo denarja niti za osnovne življenjske potrebščine, ko sem šla po otroka v šolo in nisem vedela, kaj jim bom skuhala zvečer, je bil ta paket razlika med lakoto in toplim obrokom.
Program Botrstvo, v katerega sta vključena otroka, jima je omogočil šolske potrebščine, oblačila, interesne dejavnosti ... Vse tisto, kar je marsikomu samoumevno, a nam nedosegljivo. Otrok je lahko šel na izlet. Lahko je imel zvezke, ki si jih je želel, in treniral šport, ki ga ima rad. Ko sem v njunih očeh videla iskrice zaradi stvari, ki jih drugi otroci jemljejo za samoumevne, sem vedela, da to niso majhne stvari. To so darila otroštva, občutka dostojanstva in pripadnosti.
Ni nam lahko, a v srcu nosim moč, ki sem jo dobila zaradi vseh vas. Moje sporočilo vsem, ki berejo te vrstice, je preprosto: Ne bojte se prositi za pomoč. Ni sramota. Sramota je, da v svetu, kjer imamo vsega dovolj, nekdo živi v tišini in revščini, ker ga je strah priznati stisko. Pomoč obstaja. Ljudje obstajajo. Zveza Anita Ogulin je resnična svetloba v temi – in vrata so vedno odprta. Hvala iz dna mojega srca. Hvala za to, da ste verjeli vame, še preden sem lahko spet verjela vase. Hvala za vsak trenutek dostojanstva, za vsak obrok, za vsak topel pogled, za vsako podporo, ki ste jo dali moji družini. Nikoli vas ne bomo pozabili.
Z ljubeznijo in spoštovanjem, mama dveh otrok, ki ste ji pomagali preživeti in ponovno sanjati.
