'Tragedije na družinah pustijo globoke posledice'

September je kot pričakovano prinesel mnogo več vlog družin za pomoč. Tako za Botrstvo kot Verigo dobrih ljudi. Letos je bilo že med poletjem veliko prošenj, več kot običajno, in nadaljujejo se v jesen. S koordinatorko projekta Veriga dobrih ljudi pregledava nekaj novih vlog. Ustavim se na prošnji za pomoč, ki je napisana z lepo, skoraj kaligrafsko pisavo. Na pomoč se obrača mamica z dvema osnovnošolcema. Ko prebereva opis družinske situacije, se s sodelavko strinjava, da bo družini treba veliko pomagati.

Oba z možem sta se po končani šoli zaposlila in začela varčevati za nov dom.  Po dedkovi smrti so v njegovi hiši, ki je bila že predvidena za rušenje, skupaj z otroki uredili začasno bivališče in v neposredni bližini začeli zidati hišo. Starša sta najela manjši kredit in vse proste ure namenila za gradbena dela. Mnogokrat sta pomagala tudi otroka in na gradbišču preživljala številne popoldneve, saj so si želeli, da bi se lahko čim prej preselili iz začasnega domovanja, ki zaradi vlage in dotrajanosti zares ni primerno za bivanje. Letos so hišo spravili do tretje gradbene faze in že so se veselili, da bodo konec leta praznovali v novem domu.

A veselje je prekinila nesreča. Oče je februarja, še pred začetkom pandemije, povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl. Komaj so se poslovili od njega, že se je začela epidemija, zaradi katere so čustveno razrvani ostali v izolaciji. Epidemija je odnesla tudi mamino službo in njihova življenja so se popolnoma ustavila. 

Iz izkušenj vemo, da takšne tragedije na družinah pustijo globoke posledice. Že v normalnih pogojih ljudje potrebujejo pomoč pri soočanju s smrtjo, še posebej otroci. Letošnje leto pa je vse stiske še poglobilo. Pri mamici slutimo hudo stisko, saj ne zmore zagotoviti osnovnega preživetja, čeprav sta pred nesrečo z možem to zmogla. Ker ni zmogla plačati vseh položnic, so nastali dolgovi. In ko se je začela dogovarjati z upniki, da bi vendarle dovolili odlog plačila, je prejela še odlok, da morajo poravnati stroške, ki so nastali pri prometni nesreči – čeprav je mož umrl.

Soočanje v takšnih situacijah je izjemno težko. Nemalo staršev začne skrivati položnice in početi nerazsodne stvari. Ker preprosto ne vidijo konca. Pokličem pristojni center za socialno delo in preverim, če je kdo obiskal to družino. Dovolj dolgo že delamo z družinami, da vemo, da se lahko dvignejo le, če jim nudimo popolno podporo. Najprej psihosocialno pomoč – da zmorejo žalovati, odpustiti, se premakniti naprej. Finančno, da pomagamo rešiti tisto, kar se še da. Pogovarjamo se z njimi, da ne izgubijo upanja tudi v trenutkih, ko je res težko. Zato že leta opozarjamo, da je način dela treba spremeniti, če je naš skupni cilj, da družinam pomagamo. Mnogokrat ljudje v stiski sicer na racionalni ravni vedo, kaj jim je storiti, a emotivno preprosto ne zmorejo pravilnih odločitev. V sebi ne najdejo dovolj moči, da bi stvar izpeljali.

V Verigi dobrih ljudi smo prav zato vzpostavili tako različne oblike pomoči. Ker samo ena nikoli ni dovolj. Kot nevladna organizacija, ki je povsem odvisna od donacij, pa seveda ne zmoremo pomagati vsem družinam. Zato na podlagi izkušenj vsako leto predstavimo tudi predloge zakonodajnih sprememb, ki bi družinam po vsej Sloveniji olajšale reševanje stisk. Tudi letos jih bomo predstavili. In iskreno upam, da bo politika imela posluh. In da se bodo odločevalci vsaj za trenutek vživeli v stisko in nemoč tistih, ki jih je življenje potisnilo na rob revščine.