'Družine vedno znova opozarjamo. Pridite takoj, ko nastane stiska'

Na nas se skozi vse leto dnevno obračajo starši z različnimi stiskami in izkušnjami. Nekatere družine se soočajo z nenadnimi spremembami, ki so jih pahnile v problem, saj so njihovo poprej povsem običajno življenje obrnile na glavo. Spet druge so se trudile presekati gordijski vozel generacij pomanjkanja in skromnega življenja, pa jim je spodletelo, tretji so doživeli nezgode, tragedije, hude bolezni. "Pomagajte, prosim, izseliti se moramo iz našega doma," je pred tremi dnevi jokajoče povedal oče dveh mladoletnikov. Razložil je še, da sta z ženo vlagala v hišo njene matere. Ker je bila že dotrajana, so jo prenovili in naredili dvoje modernih stanovanj, za taščo in za njihovo družino. "Tašča je umrla. Nenadoma. Njena smrt nas je presenetila. In potem nas je še bolj presenetila njena zapuščina. Najemala je kredite, za katere nismo vedeli. Ni jih odplačevala in zdaj nam bodo vzeli čisto vse. Z vrednostjo hiše pa še niso poplačani njeni dolgovi. In bomo dolžni poravnavati tudi to."

Družina je tašči zaupala, bila je zdrava in bili so edini potomci, zato tudi zemljiške knjige ni preverjala. Ko so izvedeli za dolgove, ni bilo več kaj storiti, in tako ostajajo te dni brez doma. A če bi se le obrnili na nas takoj, ko so izvedeli, bi lahko skozi Enotno pravno točko pomagali rešiti več kot le njihove osebne stvari. Z dvema otrokoma, osnovnošolcem in srednješolko, nimajo kam. "Oba z ženo sva brez zaposlitve in sram naju je, da sva pristala na socialni podpori. Žena ima multiplo sklerozo, jaz pa sem imel operacijo kolena, in ker se ni dalo popraviti, komaj naredim nekaj korakov. Pri najinih letih bi lahko delala, a v stanju, v kakršnem sva, res ne moreva dati ničesar od sebe. Nimava lastnih dolgov, prihrankov pa tudi nisva zmogla. A taščine dolgove morava poplačati." Gospod še pove, da se kljub boleznim ob pomoči otrok trudita pridelati zelenjavo na vrtu. Imajo še kokoši, ki znesejo nekaj jajc, tako da so s hrano za zdaj preskrbljeni. A streho nad glavo so izgubili.

Trudila sta se, da bi otrokom omogočila lepše življenje. Iz njega privre vse, kar sta z ženo doživljala v otroštvu. "Živel sem v rejništvu, saj me starši niso marali. Zame so sicer skrbeli mamini sorodniki, a svojih staršev nisem nikdar videl. Ženina mati pa ni bila srečna v ljubezni, zato je venomer iskala novega partnerja, ki bi jo osrečil. Večina ji je le pobrala denar in šla po svoje. In vse tako kaže, da je zanje tudi najemala kredite, za katere se nam še sanjalo ni."

Družini pravno ni več mogoče pomagati, saj je bil že sprožen postopek izvršbe za izselitev in izročitev nepremičnine. Zato družinam v takšnih primerih skušamo pomagati do nove strehe nad glavo. Ki pa je odvisna od dobrih ljudi. Hvaležni smo za ponudbo stanovanj, ki jih lastniki sem in tja nudijo v najem za družine v stiski Verige dobrih ljudi. A najtežje je najti primerno bivališče, ki je tudi blizu tistega, ki ga družine zapuščajo. Tako otrokom ne bi bilo treba menjati šole in izgubiti prijateljev. Opisani družini ponudimo zasilno rešitev, a je zaradi prevelike oddaljenosti od izgubljenega doma ne more sprejeti. Pa tudi kokoši na ponujeni lokaciji ni mogoče rediti, niti zelenjavnega vrta ne bi mogli imeti.

Vedno znova zato družine opozarjamo. Pridite takoj, ko nastane stiska. Odpirajte pošto, poglejte položnice. Četudi v tistem trenutku ne vidite rešitve, pridite. Ker Veriga dobrih ljudi zares združuje dobre ljudi, ki po svojih močeh pomagajo tistim družinam, ki se znajdejo v nemilosti revščine.

In danes družina pokliče, da so vendarle našli rešitev, ki bo za njih primerna. Streho nad glavo jim je ponudila ostarela gospa – zanjo bodo pa družno poskrbeli. Vesela sem. Da imajo vsaj za nekaj časa rešeno najhujšo stisko. Hkrati pa ne morem verjeti, da je v mesecu dni to že tretja deložacija in druga zgodba, kjer je družina izgubila streho zavoljo 'tihih' zadolžitev starih staršev.

Komaj pridem v pisarno, že me čaka pogovor s strokovnim timom Verige dobrih ljudi. Na nas se je obrnila mamica, ki je v nekem trenutku izbrala napačen korak in življenje jo je ujelo v vrtinec stisk. Veliko in preveč je plačala za svojo napako. Zapustil jo je partner, izgubila je delo, odšli so prijatelji, izgubili so se znanci. Kot mnoge družine, ki pridejo k nam, ima tudi ona strašansko slabe odnose s širšo družino. Skrhani odnosi so že desetletja, če so sploh kdaj bili približno normalni. Ljubeči pa zagotovo ne, vsaj ne na pravi način.

Z mamico smo zasnovali potek reševanja njene situacije. Sina in hči smo takoj vključili v Botrstvo in ponudili možnost, da gresta na počitnice v Kranjsko Goro. Ker je mamica hudo duševno strta, smo takoj organizirali tudi termin za pogovor z našo terapevtko. A mamica se ni odzvala … ne prvič ne drugič. Niti ko smo čakali, da prinese položnice. Sodelavci so se obrnili tudi na socialno delavko, ki je družino obravnavala. Skupaj so sprevideli, da bo v tem primeru mogoče le prizadevanje za ustvarjanje pogojev varnega in zdravega razvoja njenih otrok, saj sama pomoči še dolgo ne bo zmogla ali znala sprejeti. Strinjam se.